Golobova vlada z denarjem davkoplačevalcev financirala podnebno histerijo

Nedavno oblikovana vlada pod vodstvom predsednika vlade Golob je bila pod nadzorom zaradi dodelitve javnih sredstev, namenjenih podnebnim pobudam. Ta sredstva izvirajo iz tako imenovanih "podnebnih prispevkov", ki jih plačujejo davkoplačevalci in jih upravlja Ekološki sklad.

Ta razpis je bil objavljen decembra 2025 in je v celoti dodelil milijon evrov iz Sklada za podnebje. Od tega zneska je bilo 300.000 evrov namenjenih manjšim projektom, ki trajajo med desetimi in dvanajstimi meseci, 700.000 evrov pa je bilo namenjenih večjim projektom, ki trajajo od dvajsetih do štiriindvajsetih mesecev. Prosilci so lahko zahtevali sofinanciranje v višini od 10.000 do 30.000 evrov za manjše projekte in od 30.001 do 200.000 evrov za večje. V obeh primerih je sklad omogočil popolno pokritje upravičenih stroškov projekta.

0" CIPRA Slovenija, "REČNICE" Revivo, "Energija prihodnosti mladi kot nosilci pravičnega zelenega prehoda" Evropskega združenja za okoljsko izobraževanje v Sloveniji, "Trajnostno v gore" Slovenskega gorskega združenja in "Prilagajanje košnje podnebnim spremembam" Slovenskega društva čebelarjev.

Največji delež, 200.000 evrov, je šel v pobudo Focus Right to Sustainable Food, ki spodbuja etično proizvedeno in dostopno hrano. " Inštitut za raziskave okolja je za svoj projekt "Merenje tega, kar preprečujemo: ponovna uporaba kot energetski in podnebni ukrep" prejel 133.821 evrov, ki ni dosegel zahtevanega zneska zaradi omejenih razpoložljivih sredstev po določitvi prednostnih nalog. Medtem ko so nekatere od navedenih nevladnih organizacij tradicionalne organizacije, kot je Slovensko gorsko združenje, so druge povezane s naprednimi skupinami in levičarskimi ideologijami.

Pred letošnjimi volitvami je Umanotera pripravila analizo volilnih programov političnih strank z vidika podnebja in okolja, kjer sta levica in Vesna na najvišjem mestu, sledijo pa stranke, kot je gibanje za svobodo, pri čemer je SDS na dnu.

V nekaterih evropskih projektih, kot je projekt ClimACT, je na primer vključena tema enakosti spolov, pri čemer je pristop, ki upošteva razsežnost spolov pri energetski revščini, primeren za projekt GENDER4POWER (Gender for Power).