Katarina Habe, psihologinja in glasbenica, ki pojasnjuje, kako različne vrste glasbe vplivajo na telo in um. Opozarja, da lahko počasna, pomirjujoča glasba s tempom okoli 60 utripov na minuto zniža stresne hormone, kot sta kortizol in krvni tlak, medtem ko hitrejša, bolj energična glasba aktivira telo. Članek se sklicuje tudi na klasično glasbo, kot je Bedřich Smetana's 'Vltava', ki z živahnim tonom vzbuja veselje. Članek poudarja terapevtske učinke glasbe in ugotavlja, da osebne želje igrajo vlogo pri njeni učinkovitosti.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo razpravo o psiholoških in fizioloških učinkih glasbe brez jasnega ideološkega stališča.





