Spain🏛️ PolitikaProgresivnoSpregledano pri konservativnih
Franco Delle Donne, strokovnjak za skrajno desno: "Trump in Bolsonaro nista uspela pritegniti volivce zunaj svoje trdne jedrne skupine."
Ta članek vsebuje intervju s Francem Delle Donnom, strokovnjakom za avtoritarizem in skrajno desnico, ki govori o svoji nedavni knjigi o tem, kako takšni voditelji razmišljajo. Delle Donne analizira trenutne volilne težave Donalda Trumpa na ameriških posrednih volitvah in Flavija Bolsonara v Braziliji, in trdi, da oba nista uspela pritegniti volivce zunaj svoje osnovne volilne osnove zaradi gospodarskih težav, kot je inflacija, in pomanjkanja provokativne retorike. Pojasnjuje, da se te gibanja opirajo na mobilizacijo nestabilne skupine volivcev, ki jih podpirajo zaradi različnih razlogov, vključno z nezadovoljstvom z državno socialno politiko ali kulturnimi pritožbami. V zvezi z Izraelom, Delle Donne opozarja, da premier Benjamin Netanjahu ostaja vodilna sila, kljub izgubljenim sedežem, vendar država doživlja razdelitev med dvema različnima nacionalnima modeloma po treh letih konflikta. Strokovnjak predlaga, da nezmožnost ohranjanja široke koalicijske podpore predstavlja strukturno šibkost za mednarodne reakcionarne gibanje.
Predsednik Javier Milei se sooča s slabšajočim se geopolitičnim in ekonomskim položajem, potem ko so njegovi ključni zavezniki v globalnem desničarskem bloku doživeli vrsto porazov na volitvah. Poraz republikanske stranke ameriškega predsednika Donalda Trumpa na nedavnih posrednih volitvah, poraz brazilskega kandidata za predsednika Flavio Bolsonaro in neuspeh izraelskega premierja Benjamina Netanyahua, da bi si zagotovil večino v vladi, sta argentinsko vlado izolirala. Ti rezultati so okrepili kritike Mileijeve strategije, ki je močno temeljila na sodelovanju s temi voditelji, hkrati pa je zanemarjala diplomatske kanale s političnimi silami, ki so mu nasprotovale.
Takojšnje posledice teh sprememb so zmanjšanje prostora za manevriranje, ki ga ima argentinska vlada. V Washingtonu bo Demokratska stranka prevzela nadzor nad zakonodajnimi telesi že januarja. Ta sprememba omejuje možnosti administracije Trumpa za zagotavljanje dodatne finančne pomoči. Do nedavnega je Mednarodni denarni sklad odobril posojilo v višini 20 milijard dolarjev, prav tako pa je ameriški finančni minister pred oktobrskimi volitvami v Argentini zagotovil rešilni paket podobne velikosti. Obe ukrepi sta bila v kabinetu Mileija pozdravljena kot uspehi njihove zunanje politike.
Analitiki zdaj postavljajo vprašanje, ali ima Trump, ki je doživel pomemben poraz na volitvah, še vedno interes ali politično moč, da bi se spet vmešal, če bi Argentina doživela še eno finančno krizo. Leandro Morgenfeld, profesor na Univerzi v Buenos Airesu in raziskovalec pri CONICET, je opisal situacijo kot izredno šibko za argentinsko vlado. Poudaril je, da država vstopa v tehnično recesijo, kar dokazujejo dve zaporedni četrtletji upadanja aktivnosti, pri čemer podatki za september to ugotovitev potrjujejo. Kazalniki tveganja za državo so se v zadnjih dneh povečali.
Morgenfeld je izjavil, da je brezprecedenten obseg poraza republikancev, pojav, ki se ni zgodil od leta 1974, nevarnost za povišanje menjalnega tečaja dolarja in povečanje tveganja za državo, kar ustvarja krhko politično okolje za vlado. Dodaten pritisk na diplomatske odnose je povzročil kontroverzen odhod Flavija Bolsonara iz Brazilije. Po porazu v drugem krogu brazilskih predsedniških volitev je Bolsonaro v več dneh zapustil državo. Njegovo potovanje se je začelo v ponedeljek in se končalo v sredo v Združenih državah, vključujoč postanke v Puerto Iguazu v Argentini in Guayaquilu v Ekvadorju. Brazilijske oblasti so uradno zahtevale pojasnila o tej operaciji.
Vir iz predsedniške palače Planalto, sedeža brazilskega predsedstva, je dejal, da je vpletenost argentinske vlade resen incident. Uradniki brazilskega zunanjega ministrstva so v četrtek povabili Mario Emilio Cortes, argentinsko začasno odposlanko v Brasílii, da bi zahtevali pojasnila. Brazilski federalni policisti preiskujejo okoliščine odhoda in morebitno sodelovanje tujih vlad ali agentov. Po poročilih večjih argentinskih časnikov je vsaj tri argentinske organizacije na visoki ravni koordinirale operacijo. Med njimi so bila ministrstvo za notranjo varnost, obveščevalna služba, znana kot SIDE, in ministrstvo za zunanje zadeve.
Operacija naj bi vključevala tudi kampanjo dezinformacij, ki je bila zasnovana za zavajanje medijev in brazilske vlade. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je poročilo o diplomatskem pozivu označil kot lažno, pri čemer je predsednik Milei na družbenih omrežjih podelil to izjavo. Vendar se je napetost med obema državama še povečala zaradi prejšnjih diplomatskih prekinitev. Argentina in Brazilija sta pred nekaj meseci odpoklicali svoja veleposlanika, potem ko sta se predsednik Milei in brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva izmenjala številne žaljivke. Diplomatici odnosi sta trenutno vzdrževana na ravni začasnih odpravnikov zadev.
Milei je že prej podpiral Bolsonara med kampanjskim shodom v Braziliji, kjer je Lulo označil za tatja, zapornika in socialistično smet. Po prihodu v Združene države je Bolsonaro izdal pismo, v katerem je zahvalil tako Mileiju kot Trumpu za njihovo pomoč in pohvalil Mileijevo pogum in občutek za pravico. Ne Milei ne njegova vlada nista poslala čestitk Luli po njegovi zmagi v drugem krogu, ki je potekal 25. oktobra. Franco Delle Donne, strokovnjak za avtoritarizem, ki je nedavno objavil knjigo, v kateri analizira misli voditeljev 21. stoletja, je ponudil vpogled v razloge, zakaj te gibanja niso uspela ohraniti oblasti.
Trdil je, da sta Trump in Bolsonaro imela težave pri pridobivanju volivcev zunaj svoje osnovne volilne osnove. Uspeli radikalni gibi običajno temeljijo na mobilizaciji skupine volivcev, ki niso nujno popolnoma naklonjeni njihovi ideologiji, vendar pa imajo podobne pritožbe glede socialne države, kulturnih vprašanj ali državnega posredovanja. Ta širša koalicija omogoča takšnim strankam, da dosežejo večino. Delle Donne je opozoril, da Trumpova nezmožnost nadzora inflacije preprečuje, da bi pritegnil to širšo skupino volivcev. Podobno je Bolsonaro ni uspel ponoviti radikalne retorike svojega očeta, kar je pri volivcih povzročilo občutek oddaljenosti.
Čeprav leva stran ni nujno zmagala zaradi boljše upravne politike, je desna stran izgubila sposobnost, da pritegne volivce v teh nestabilnih obrobnih sektorjih. V Izraelu politična krajina kaže znake polarizacije, ne pa preproste konsolidacije. Čeprav je stranka Netanyahua ostala največja politična sila, je izgubila sedeže, kar mu je preprečilo, da bi oblikoval novo vlado z jasno večino. Hkrati so stranke, ki jih vodijo bolj radikalni ministri, ohranile svojo podporo. Delle Donne je opozoril, da ta dinamika razkriva dva različna modela družbe, ki se pojavljata v Izraelu. Prav tako je poudaril, da je pogosto zavrnitev obtožb o prevarah s strani poraženih strank dokaz erozije demokratične legitimnosti.
Ta trend kaže na prehod od dojemanja demokracije kot sistema vrednot, ki zagotavlja pravice, k dojemanju le kot orodja za reševanje praktičnih problemov. Konvergenca teh težav pušča Mileijevo vlado pred težko potjo. Zaradi sprememb v političnem okolju Združenih držav, ki so proti njegovemu glavnemu zavezniku, in zaradi napetih odnosov v regiji, ki so posledica afere z Bolsonarom, argentinska vlada nima zunanje podpore, na katero se je prej lahko oprla. Notranji gospodarski kazalniki kažejo na nadaljnjo ranljivost, z naraščanjem stroškov valute in upočasnitvijo rasti.
3 poročil
elDiario.esNeodvisenProgresivnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 75
Ta članek vsebuje intervju s Francem Delle Donnom, strokovnjakom za avtoritarizem in skrajno desnico, ki govori o svoji nedavni knjigi o tem, kako takšni voditelji razmišljajo. Delle Donne analizira trenutne volilne težave Donalda Trumpa na ameriških posrednih volitvah in Flavija Bolsonara v Braziliji, in trdi, da oba nista uspela pritegniti volivce zunaj svoje osnovne volilne osnove zaradi gospodarskih težav, kot je inflacija, in pomanjkanja provokativne retorike. Pojasnjuje, da se te gibanja opirajo na mobilizacijo nestabilne skupine volivcev, ki jih podpirajo zaradi različnih razlogov, vključno z nezadovoljstvom z državno socialno politiko ali kulturnimi pritožbami. V zvezi z Izraelom, Delle Donne opozarja, da premier Benjamin Netanjahu ostaja vodilna sila, kljub izgubljenim sedežem, vendar država doživlja razdelitev med dvema različnima nacionalnima modeloma po treh letih konflikta. Strokovnjak predlaga, da nezmožnost ohranjanja široke koalicijske podpore predstavlja strukturno šibkost za mednarodne reakcionarne gibanje.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek tematiko obravnava s kritične perspektive, saj opisane gibanje označuje kot "reakcionarne" in izraelsko situacijo kot "genocid," kar odraža progresivno ideološko stališče namesto nevtralnega jezika.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (75): As an interview format, it maintains a relatively neutral stance by attributing strong opinions to the guest speaker. The interviewer's questions are probing but not overtly biased, allowing for a more balanced discussion of the political phenomena without heavy-handed editorializing.
El MundoNeodvisen🔒ProgresivnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 60
Brazilija je pozvala argentinskega odstavljenega veleposlanika, da poda pojasnila glede domnevne pomoči, ki jo je argentinska vlada zagotovila Flaviu Bolsonaru med njegovim odhodom iz Brazilije. Brazilski diplomatski viri so opisali vpletenost Argentine kot "zanesljivo dejstvo" in navajali poročila, da so argentinske varnostne in obveščevalne agencije na visoki ravni omogočile to potezo. Flavio Bolsonaro je iz Brazilije potoval preko Pueblota Iguazu v Argentini in Guayaquila v Ekvadorju, preden je prispel v Združene države. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je zanikal poročila o diplomatskem pozivu in označil informacije kot lažne, medtem ko je predsednik Javier Milei to zanikanje delil na družbenih omrežjih. Incident se odvija v ozadju slabih odnosov med obema državama, ki sta že prej umaknili svoja veleposlanika po verbalnih napadih Mileija proti brazilskemu predsedniku Luizu Inaciju Luli da Silvi.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek opisuje dogodek kot državno sponzorirano zaroto, v kateri so sodelovale obveščevalne službe in kampanje dezinformacij, pri čemer uporablja čustveno obremenjene izraze, kot sta "huida" (beg) in "hecho grave" (značilna dejstva), kar je v skladu s kritičnimi stališči desne vlade.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (60): The reporting style is standard journalistic, focusing on official statements and reactions. While it reports on the 'flight' and 'help' provided by Argentina, it does so through quotes and attributed facts rather than explicit adjectives, maintaining a higher degree of neutrality than Article 0 des
elDiario.esNeodvisenProgresivnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 40
Predsednik Argentine Javier Milei se sooča z obsežnimi diplomatskimi in gospodarskimi izzivi po nedavnih volilnih porazih njegovih mednarodnih zaveznikov, vključno s porazom Donalda Trumpa pri pridobivanju večine v kongresu na ameriških posrednih volitvah, porazom Flavija Bolsonara v Braziliji in neuspehom Benjamineta Netanyahua pri pridobitvi večine za vlado v Izraelu. Članek trdi, da je Mileijeva zunanja politika močno temeljila na sodelovanju s temi desničarskimi osebnostmi, zlasti z administracijo Trumpa, ki je zdaj izgubila zakonodajno moč zaradi napredka demokratov. Strokovnjaki opozarjajo, da ta sprememba oslablja Mileijevo pozicijo v času argentinske recesije, naraščajočega tveganja za državo in nestabilnosti valute. Čeprav je prejšnja finančna podpora Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in ameriškega finančnega ministrstva navdušila argentinsko vlado, ostajajo negotovosti glede prihodnje pomoči, če bo novi ameriški kongres omejil izvršno oblast. Članek poudarja krhkost Mileijeve politične pozicije, saj se pripravlja na predsedniške volitve leta 2027.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek uporablja negativne izraze, kot so "neuspeh" in "izničevanje," opisuje Mileijevo zavezništvo kot neuspešno potezo in se izključno poslužuje kritičnih akademskih virov, da poudari ekonomsko ranljivost in politično šibkost.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (40): The tone is highly critical and uses loaded language such as 'debacle,' 'tsunami,' and 'vaporized.' The framing presents the events as a direct negative consequence of Milei's alignment with the far-right, injecting clear editorial bias and judgment into the narrative.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.