(FOTO) Maribor se je poklonil ljudem, ki so mu pomagali rasti

Maribor je dobil častne državljane, ki so pomembno vplivali na življenja tisočih ljudi. V Veliki dvorani mariborskega lutkovnega gledališča je mesto podelilo občinske nagrade in priznanja posameznikom in organizacijam za njihov prispevek skupnosti. Osrednji prejemniki so bili Magda Žezlina, nova častna državljanka Maribora, in prof. dr. Veljko Vlaisavljević, nova častna državljanka. Obred je potekal pred obletnico mesta Maribor, ki je letos praznovalo 862 let od prvega pisnega omembe mesta. Magda Žezlina je bila leta 2003 imenovana za prvo zagovornico pravic bolnikov v Sloveniji.

Pred tem je delala v socialnih storitvah v izobraževanju in zagovarjala uvedbo socialnih storitev v osnovnih šolah. Njeno delo je bilo povezano tudi z mladinskimi domovi, po osamosvojitvi pa je bila izvoljena v mestni svet Maribora. Do leta 2010 je bila zagovornica pravic pacientov, ki je opozarjala na pogoje v zdravstveni oskrbi in zagovarjala sprejetje zakona o pravicah pacientov. Žezlina je dobila čast kot šesta ženska v zgodovini Maribora, ki je prejela takšno priznanje. V svojem govoru zahvale je spomnila na začetek svojega dela kot zagovornica pravic bolnikov, ki jo je začela opravljati po upokojitvi. "Kar sem si želela, sem dosegla", je dejala.

Nagrada ji veliko pomeni, čeprav je izrazila obžalovanje, da je ni prejela prej, ko bi jo lahko sprejela z večjo močjo. Prof. dr. Veljko Vlaisavljević je prejel čast za izjemne dosežke v reproduktivni medicini in embriologiji. Leta 1983 je začel razvijati program za oploditev in vitro v Mariboru. Pod njegovim vodstvom je center uvedel sodobne metode asistiranega razmnoževanja, od katerih so bile nekatere prvič izvedene v Sloveniji. Oddelek za reproduktivno medicino se je razvil v enega vodilnih centrov za zdravljenje neplodnosti. Zaradi njegovega dela je bilo rojenih več kot 9.000 otrok.

Vlaisavljević je nagrado povezal z delom celotne ekipe, od raziskovalcev in embriologov do zdravnikov in medicinskih sester. Zlata medalja je bila podeljena psihiatrki Jožici Gamse za dolgoročno delo z ranljivimi skupinami, zlasti starejšimi, osebami z demenco in nesmrtno bolnimi bolniki. Leta 1989 je ustanovila samopomožno skupino za ženske z rakom dojke, kasneje pa je sodelovala pri razvoju paliativne oskrbe in podpore za žalovalne družine. Od leta 1997 je bolnike obiskala doma in postala prva psihiatrica v Sloveniji, ki je uvedla takšno prakso.

Srebrno medaljo je prejela Lidija Šestak Zorič za dolgoročno delo v socialnih programih in zagovorništvo pravic ljudi z možgansko paralizo. Bronasto medaljo je prejel Domovski center za oskrbo v Mariboru za delo na področju socialne varnosti. Mestne nagrade so prejeli združenje Vagant Travelers Association, regionalni odbor slovenskega društva za hospice in klub ljubiteljev starih motornih vozil Maribor. Vagant je bil nagrajen za dolgoročno zastopanje svetovnih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga, Hospice za podporo v paliativni oskrbi in Klub navdušencev za starodavna motorna vozila za ohranjanje tehnične dediščine.

Župan Saša Arsenovič je zgodovino Maribora povezal z ljudmi, ki so ga gradili in spremljali v različnih obdobjih. Poudaril je, da prihodnost mesta ni samoumevna, temveč jo oblikujejo odločitve in delo ljudi, ki tam živijo. "Prihodnost mesta ni nekaj, kar se nam zgodi, ampak nekaj, kar ustvarimo sami", je dejal. Po besedah župana Maribor potrebuje kakovostna delovna mesta, naložbe in priložnosti, ki bi mladim in družinam omogočile načrtovanje njihove prihodnosti v mestu. Spomnil je tudi na potrebo po decentralizaciji države in boljši uporabi potenciala mest.

Hkrati je poudaril, da lahko varovanje dediščine in razvoj potekajo hkrati, saj mesto poleg svoje zgodovine potrebuje tudi napredek.