Ta pripoved spremlja Safino in njene sestrične, ko se soočajo z izgubo svoje babice, Nani, katere pogreb je postal trenutek razmišljanja o spolnih vlogah in neodvisnosti. Zgodba poudarja kontrast med obnašanjem moških sorodnikov, ki se zdijo ravnodušni do resnosti situacije, in čustveno težo, ki jo nosijo ženske družinske člane. Safina se spominja igranja na jhoola (tradicionalna gugalnica) v Nanijevem domu, prostoru, ki se zdaj počuti kršenega zaradi prisotnosti moških v času žalovanja. V hiši se ženske zbirajo okoli Nanijevega telesa, nekateri pa izražajo obžalovanje, da ni imela sinov, kar pomeni, da je njen pomanjkanje moških dedičev prispevalo k njeni izolaciji. Safina, mati Ammi, brani Nanijevo odločitev, da ostane, namesto da se zanaša na druge, stališče, ki ga Safina tiho podpira.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek ne predstavlja očitno pristranskega jezika ali enostranskih stališč, temveč se osredotoča na osebna čustva in razmišljanja v družinskem okolju, pri čemer se dotakne družbenih norm, povezanih s spolnimi vlogami in neodvisnostjo.





