Feijóo je že zmanjšal število bolnikov zaradi bolezni na "absentnost", ko jih je zmanjšal v Xunta

Konec leta 2023 je bil nekdanji gališki regionalni predsednik Alberto Núñez Feijóo obtožen, da je uporabil izraz "absencizem" za opis odsotnosti zaradi bolezni med svojim mandatom v galicijski vladi, kar je po mnenju kritikov del širše politične strategije za utemeljitev varčevalnih ukrepov.

Praksa razvrščanja bolniških dopustov pod okriljem "absentizma" se je začela med Feijóovim časom na oblasti, ko je nadziral pomembne spremembe v tem, kako so bili zaposleni v javnem sektorju nadomestili med obdobji bolezni.

V skladu s to novo politiko se je višina nadomestila spreminjala glede na število dni odsotnosti v koledarskem letu, najvišja raven podpore pa je bila rezervirana za odsotnosti, ki so presegale 20 dni. Na primer, med prvimi tremi dnevi bolezni je Xunta plačevala do 50% plače zaposlenega, po tretjem dnevu pa je stopnja padla na 40%, za nadaljnje odsotnosti pa so se uporabljala nadaljnja znižanja. Šele po 20 dneh se je plačilo ponovno povečalo in doseglo 75% osnovne plače, samo za daljše odsotnosti pa se je vrnila polna plača.

Do leta 2015 so bile nekatere od teh strožjih omejitev ublažene s spremembami Zakona o javnem zaposlovanju, čeprav so ostale številne osnovne določbe. Šele leta 2019 je galicijska vlada v celoti ponovno uvedla sistem, ki omogoča polno pokritost plače od prvega dne bolezni, čeprav je to prišlo z izjemo, kot je začasno tridnevno obdobje brez polne plače.

Kljub tem prilagoditvam je zapuščina prejšnjih varčevalnih ukrepov še naprej vplivala na javni diskurz. Feijóo je pogosto navajal zmanjšanje odsotnosti zaradi bolezni kot dokaz za izboljšanje učinkovitosti in prihranke stroškov, trdil je, da je njegova politika privedla do ocenjenih prihrankov skoraj 26 milijonov evrov. To je označil kot zgodbo o uspehu fiskalne discipline in poudaril, da je nižji odsotnost enak večji produktivnosti in s tem odgovornejšim javnim storitvam.

Medtem ko se Feijóo poskuša postaviti kot primeren kandidat za državno funkcijo, zgodovinski kontekst njegovega vladanja še naprej oblikuje tako njegovo politično pripoved kot širše pogovore o delavskih pravicah in javnih financah v Španiji. Razprava o tem, kako uravnotežiti fiskalno odgovornost z blaginjo delavcev, ostaja nerešena, saj različni deležniki ponujajo konkurenčne vizije o tem, kaj pomeni učinkovito upravljanje.