V članku Rainey Reitman raziskuje, kako vlade vse bolj uporabljajo finančne institucije za zatiranje govora in ciljanje prikrajšanih skupin. Knjiga razpravlja o primerih, ko so banke pod pritiskom vlade omejile ali zaprle račune posameznikov in organizacij, ki so vključene v aktivizem, novinarstvo, zagovarjanje pravic do orožja in druge oblike nesoglasja. Reitman poudarja, kako finančno cenzuro, ki se pogosto imenuje "debanking", včasih neposredno pooblastijo zvezni organi ali posredno vplivajo z regulativnimi okviri in smernicami industrije. Primeri vključujejo ciljanje Nacionalne združbe pušk, Backpage in WikiLeaks ter širše pobude, kot je operacija Choke Point, ki se je osredotočila na določene industrije. Knjiga predlaga potencialne rešitve, kot so kriptovaluta, gotovina in pravna zaščita za plačilne posrednike.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je finančna cenzura označena kot oblika vladnega preobremenitve in korporativne povezanosti ter poudarjena vloga zasebnih subjektov pri uveljavljanju državnih politik.





