Evropska komisija: Slovenija napreduje v znanosti, a brez dodatnih naporov vodilnih evropskih držav ne bo ujela

Evropska komisija je objavila letno oceno izvajanja strategije evropskega raziskovalnega prostora (ERA) za obdobje 2025-2027, pri čemer je poudarila napredek Slovenije na več ključnih področjih, hkrati pa je opozorila na nenehne izzive.

Ocenjevanje je pripravila neodvisna strokovnjakinja v sodelovanju s slovenskimi institucijami in navaja tako pozitivne dogodke kot področja, ki zahtevajo obsežnejše reforme.Ministerstvo za izobraževanje, znanost in mladino je poudarilo, da ugotovitve potrjujejo uspešne napore na več področjih, kljub temu pa ključni razvojni izzivi ostajajo nerešeni.Eno glavnih dosežkov Slovenije je njena zavezanost odprtemu dostopu do znanstvenih publikacij.

V preteklem letu je Slovenija nadalje okrepila svoje dejavnosti z organizacijo nacionalnih dni odprte znanosti. Pomemben korak naprej je bila tudi širitev raziskovalne infrastrukture, vključno z vključitvijo Slovenije v evropsko raziskovalno infrastrukturo za znanost o dediščini (E-RIHS) in s tem, da je postala polnopravna članica CERN-a, ene najpomembnejših raziskovalnih organizacij na svetu.

Mednarodna povezljivost in razvoj umetne inteligence sta tudi pomembni vidiki napredka Slovenije. V poročilu je kot ključna moč opredeljena vse večja vloga Slovenije v znanstveni diplomaciji. Država je aktivno sodelovala na forumu Evropskega raziskovalnega prostora za globalni dostop do raziskav in inovacij, ministrstvo pa je pripravilo prvi nacionalni dokument, namenjen razvoju znanstvene diplomacije. Poleg tega je Slovenija gostila regionalno srečanje UNESCO, osredotočeno na znanstveno diplomacijo v zvezi s podnebnimi spremembami, s čimer je še bolj utrdila svoj položaj v mednarodni raziskovalni skupnosti.

Evropska komisija posebej poudarja vključevanje državljanov v raziskovalne projekte v Sloveniji.V skladu z ugotovitvami poročila je Slovenija med državami, ki največ pozornosti posvečajo tako imenovani državljanski znanosti.To potrjuje tudi ponovna objava razpisa za zbiranje predlogov, ki ga je objavila Javna agencija za znanstvene raziskave in inovacije (ARIS) in ki je namenjen projektom, ki vključujejo aktivno sodelovanje javnosti v raziskavah.Napredek je očiten tudi na področju umetne inteligence.

Trenutno potekajo priprave za Nacionalni program za umetno inteligenco 2030, katerega cilj je spodbujanje raziskav na področju umetne inteligence in njene širše uporabe v znanstvenem in raziskovalnem okolju. Močan kazalnik kakovosti slovenskih raziskav ostaja delež znanstvenih publikacij, ki so uvrščene med prvih deset odstotkov najbolj citiranih na svetovni ravni.

Komisija meni, da je javno financiranje raziskovalne dejavnosti še posebej problematično, saj je še vedno nižje od povprečja držav Evropske unije. 5 odstotkov BDP, vendar Evropska komisija poudarja, da to ni dovolj za hitrejši razvoj inovativnega gospodarstva.