EU stavim na digitalni evro za zmanjšanje tehnološke odvisnosti ZDA

Evropska unija napreduje v načrtih za digitalni evro kot del širše strategije za zmanjšanje odvisnosti od globalnih plačilnih sistemov, v katerih prevladujejo Američani, kot so Visa, Mastercard, Apple Pay in Google Pay.

Evropska centralna banka (ECB) je predstavila koncept digitalnega eura leta 2020, ko je priznala potrebo po suvereni digitalni valuti po letih odvisnosti od zunanjih platform. Izvršni organ EU je uradno predlagal digitalni evro v začetku tega leta, kar je pomenilo pomemben mejnik v razvoju projekta.

Za razliko od tradicionalnih elektronskih plačil, ki temeljijo na sredstvih, shranjenih na bančnih računih, bi digitalni evro deloval kot ločena oblika denarja centralne banke.

Zaščita zasebnosti je osrednja komponenta oblikovanja digitalnega evra. Uradniki poudarjajo, da bi sistem varoval zaupnost transakcij in preprečeval identifikacijo posameznikov, ki kupujejo. Poleg tega bi digitalni evro podprl način brez povezave, podoben gotovini, kar bi uporabnikom omogočilo opravljanje transakcij brez internetne povezave. Po besedah Alessandra Giovanninija, svetovalca direktorja za digitalni evro pri ECB, digitalni evro ne bi nadomestil obstoječih plačilnih metod, temveč bi potrošnikom ponudil dodatne možnosti.

S. finančne institucije na evropskih trgih. Skoraj dve tretjini plačil s karticami v euroobmočju obdelujejo neevropska podjetja, predvsem Visa in Mastercard. Poleg tega 13 od 21 držav evroobmočja nima domačega omrežja plačil s karticami za vsakodnevne transakcije, kar poudarja ranljivost regije pred zunanjimi ponudniki. S. Finančna infrastruktura S. Na primer, francoski sodnik Nicolas Guillou je zaradi teh sankcij trpel s težavami pri dostopu do svoje kartice Visa.

Kljub strateškim koristi, uvajanje digitalnega eura predstavlja izzive. Poročilo Evropske bančne zveze je ocenilo, da bi prilagoditev bančnega sistema za digitalni evro stala približno 18 milijard evrov. ECB pa trdi, da bi dejanske naložbe, ki jih zahteva bančni sektor, znašale med 4 in 5,8 milijarde evrov. Banke izražajo tudi zaskrbljenost zaradi vpliva na njihovo finančno stabilnost, saj se bojijo, da bi široko sprejetje digitalnega eura lahko privedlo do upada vlog strank. ECB nasprotuje temu, da bi njegove oblikovne funkcije, namenjene preprečevanju umikov na veliko, ublažile ta tveganja, tudi v skrajnih okoliščinah.

Uvedba digitalnega eura bi lahko vplivala tudi na konkurenčnost obstoječih evropskih plačilnih sistemov, kot je panevropska platforma Wero. Medtem ko ECB poudarja pomen spodbujanja inovacij in konkurence, je morebitna motnja sedanjih finančnih ekosistemov še vedno predmet razprave med zainteresiranimi stranmi.