Epidemija osamljenosti pesti predvsem starejše, a se o tem znotraj družin pogosto ne govori

Svetovna zdravstvena organizacija že dolgo opozarja na to, kar imenuje tiha epidemija, osamljenost, ki predstavlja pomembno grožnjo javnemu zdravju. Po mnenju strokovnjakov, to vprašanje postaja vse bolj nujno, še posebej v poletnih mesecih, ko družine pogosto gredo na počitnice, zaradi česar so starejši sorodniki osamljeni.

Fenomen osamljenosti ni zgolj čustveno breme, temveč priznano zdravstveno stanje z oprijemljivimi učinki na telesno dobro počutje. Raziskave kažejo, da lahko kronična osamljenost skrajša pričakovano življenjsko dobo in prispeva k različnim zdravstvenim težavam. Strokovnjaki so primerjali njen vpliv s kajenjem petnajst cigaret na dan in poudarili njeno resnost glede na druge dejavnike tveganja, kot so debelost, prekomerna poraba alkohola in pomanjkanje telesne aktivnosti. Ta primerjava poudarja resnost položaja in potrebo po takojšnji pozornosti.

Ti vključujejo redne telefonske klice, obiske ali celo posvetitev nekaj osebnega časa nekomu, ki se počuti izoliranega. Takšna dejanja lahko znatno ublažijo občutke osamljenosti in izboljšajo splošno duševno zdravje. Vendar pa mnogi starejši posamezniki skrbijo svojo osamljenost zaradi občutkov ničvrednosti in sramu, kar dodatno otežuje prizadevanja za učinkovito reševanje problema.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča telesno aktivnost za vse posameznike, starejše od 65 let, poudarja pa njen pomen za tiste, ki imajo težave z mobilnostjo ali funkcionalnimi omejitvami.

Zato je celo majhna količina gibanja, kot je hoja deset minut večkrat na dan, koristna in jo je treba spodbujati. Strokovnjaki priporočajo, da si prizadevate za vsaj 150 do 300 minut zmerno intenzivne telesne aktivnosti na teden ali 75 do 150 minut močne dejavnosti. To vključuje dejavnosti, kot so hitro hojo, kolesarjenje, plavanje, trening moči in vaje za ravnotežje.

Za tiste, ki težko izpolnjujejo priporočene smernice, je priporočljivo začeti z majhnimi povečanji aktivnosti. Celo minimalna telesna aktivnost ponuja koristi, zlasti za tiste, ki se okrevajo po bolezni ali obvladujejo kronična stanja. Postopno povečanje količine telesne aktivnosti lahko vodi do izboljšanja zdravstvenih rezultatov in boljšega obvladovanja obstoječih bolezni. Vaje za moč in ravnotežje igrajo ključno vlogo pri ohranjanju funkcionalnosti in zmanjševanju tveganja padca. Ko ljudje starajo, doživljajo izgubo mišične mase in moči, kar vpliva na vsakodnevne naloge, kot so vstajanje s stola, plezanje po stopnicah, nošenje predmetov in ohranjanje ravnovesja.

Vključitev treninga moči in ravnotežja v vadbo je zato ključnega pomena za izboljšanje splošne telesne sposobnosti in zmanjšanje tveganja poškodb. Pravilna prehrana in hidracija sta enako pomembna pred začetkom telesne dejavnosti. Zagotavljanje zadostnega vnosa hranil in tekočin podpira raven energije, potrebne za vadbo, kar prispeva k uspešnosti in okrevanju.