EK o poveličevanju Mladiča v Montenegru: Za to ni prostora ne v EU ne med kandidati za članstvo
Evropska komisija je kritizirala več črnogorskih politikov in uradnikov vladajočih strank, ker so pohvalili zapuščino Ratka Mladića, vojne zločince, ki ga je Mednarodni kazenski tribunal za nekdanjo Jugoslavijo obsodil zaradi vloge v genocidu v Srebrenici. Komisija je poudarila, da je spoštovanje takih posameznikov v nasprotju z evropskimi vrednotami in je nezdružljivo s članstvom v EU. Med kritiziranimi je bil Andrija Mandić, predsednik skupščine Črne gore in vodja stranke Nove srbske demokracije, ki je na družbenih omrežjih izrazil sožalje Mladićevi družini. V odgovoru je predsednik Črne gore Jakov Milatović obsodil vsakršen poskus relativizacije vojnih zločinov in poudaril pomen spoštovanja mednarodnih sodnih odločb.
Ratko Mladić, nekdanji poveljnik glavnega štaba vojske Republike Srpske Krajine in obsojeni vojni zločinec, je umrl v starosti 84 let v Haagu.
Mladić je bil med drugimi obtožbami spoznan za krivega za genocid v Srebrenici leta 1995, vključno z umori, preganjanjem, iztrebljanjem in prisilnim razseljevanjem civilistov, pa tudi kampanjo granatiranja in ostrostrelskih napadov na prebivalce Sarajeva.
Med predstavitvijo obtožnice, ki jo je vložil tožilec Dermot Groome, je Druško opazovala Mladićeve reakcije, radovedne o tem, kako se bo obnašal, ko se bo soočil z obtožbami kaznivih dejanj v Bosni in Hercegovini.
Po besedah Druška so se v občinstvu slišali mrmranje, vzdih in jok. Trdila je, da je Mladić hladno pogledal na občinstvo in si cinično prebil prst čez grlo, gesto, ki so ga prisotni razumeli kot simulacijo pokolja. Med žrtvami in njihovimi družinami so bile intenzivne reakcije, zaradi česar je sodnik prekinil postopek in razglasil premor. Spomnila se je, da je vstala, da bi odšla, Mladić pa se je tudi dvignil in se odpravil proti izhodu, kar jih je ločilo le nekaj korakov. Kazal je nanjo in dvignil palec. Druška je bila šokirana zaradi tega srečanja. Opozorila je, da je to storil človek, ki je nekaj trenutkov pred tem pokazal, kako bo spet ubil žrtve Srebrenice.
Druško je opisala, kaj je naredila po srečanju z Mladićem. Približala se je Vladi Mariću, ki je stal poleg nje, da bi bila izpred oči sodnikov, nato pa je Mladiću pokazala srednji prst. To je označila kot jasno sporočilo njenega prezirovanja do njega. Njeni odvetniki so takoj reagirali in se pritoževali sodnikom. Tudi tuji novinarji so opazili nekaj, kar se je dogajalo, in so se približali, da bi vprašali, kaj se je zgodilo.
Mladićova sojenje se je začelo maja 2012, prvostopenjska sodba MKSJ pa je bila izdana 22. novembra 2017 in je bil obsojen na doživljenjsko zaporno kazen. Pritožbeni senat Mednarodnega preostankovnega mehanizma za kazenske zadeve je potrdil doživljenjsko kazen in ključne ugotovitve prvostopenjske sodbe leta 2021. Sodišče je ugotovilo, da je odgovoren za vrsto zločinov, storjenih med vojno v Bosni in Hercegovini, vključno z genocidom v Srebrenici, kjer je bilo julija 1995 ubitih več kot 8.000 bosanskih muslimanskih moških in fantov.
Mladić se je po vojni več let izogibal ujetništvu. Aretiran je bil v Srbiji maja 2011 in izročen v Haag. Zdaj je v Srbiji. Evropska komisija je komentirala poročila, da je več črnogorskih politikov in uradnikov iz vladajočih strank pohvalilo osebo in dejanja Ratka Mladića, in navedla, da je pohvala vojnih zločincev v nasprotju z evropskimi vrednotami in nima prostora v Evropski uniji ali med kandidati za članstvo.
Evropska komisija je v odgovoru na vprašanja podgoriškega časopisa Vijesti spomnila, da je Mladić odslužil dosmrtno kazen za zločine proti človečnosti in genocid v Srebrenici ter da je bil vojni zločinec, ki ga je Mednarodni kazenski tribunal za nekdanjo Jugoslavijo razglasil za krivega in ga leta 2017 obsodil na dosmrtno zaporno kazen. Ta sodba je bila potrjena v pritožbenem postopku pred Mednarodnim preostankovnim mehanizmom za kazenske zadeve leta 2021.
Črna gora mora spoštovati sodbe mednarodnih sodišč, jasno obsoditi vojne zločine, ohraniti dostojanstvo žrtev in njihovih družin ter zavrniti vsako glorifikacijo in relativizacijo vojnih zločinov.
Ibrahimović in Đeljošaj sedijo v vladi, kjer vsaj štirje ministri in en podpredsednik vlade pripadajo novi srbski demokraciji, ki jo vodi Andrija Mandić.
Pritožbeni senat Mednarodnega preostankovnega mehanizma za kazenske zadeve je leta 2021 potrdil doživljenjsko kazen in ključne ugotovitve prve stopnje sodbe.
Pojdite k primarnim virom (1)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Novinarka Dženana Karup Druško, ki je spremljala sojenje nekdanjega vojnega poveljnika Ratka Mladića v Haagu, je opisala podrobne dogodke med postopkom. Mladić, ki je bil obsojen za več zločinov v Bosni in Hercegovini, vključno z genocidom v Srebrenici, je bil prisoten na sodišču, Druško pa ga je opazoval iz bližine.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je srečanje med Druško in Mladićem prikazano skozi lečo moralne presoje in pravičnosti, s poudarkom na perspektivi žrtev in simboličnem dejanju kljubovanja novinarja.
Zakaj dejstva (90): This article provides detailed information about Mladić’s trial at the ICTY, including his 2017 conviction and 2021 confirmation. It mentions the charges of genocide, crimes against humanity, and violations of international humanitarian law, which are consistent with official records. The reference
Zakaj objektivnost (55): While the article has some emotional elements, such as the journalist’s personal recollection and her description of Mladić’s demeanor, it generally maintains a more neutral tone compared to the first article. It reports facts about the trial and Mladić’s legal status without overtly condemning him,
Evropska komisija je kritizirala več črnogorskih politikov in uradnikov vladajočih strank, ker so pohvalili zapuščino Ratka Mladića, vojne zločince, ki ga je Mednarodni kazenski tribunal za nekdanjo Jugoslavijo obsodil zaradi vloge v genocidu v Srebrenici. Komisija je poudarila, da je spoštovanje takih posameznikov v nasprotju z evropskimi vrednotami in je nezdružljivo s članstvom v EU. Med kritiziranimi je bil Andrija Mandić, predsednik skupščine Črne gore in vodja stranke Nove srbske demokracije, ki je na družbenih omrežjih izrazil sožalje Mladićevi družini. V odgovoru je predsednik Črne gore Jakov Milatović obsodil vsakršen poskus relativizacije vojnih zločinov in poudaril pomen spoštovanja mednarodnih sodnih odločb.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja stališče Evropske komisije proti poveličevanju vojnih zločincev in vključuje odgovore več črnogorskih uradnikov iz različnih političnih frakcij.
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports the European Commission's stance against glorification of war criminals, citing specific details about Ratko Mladić's crimes and his conviction by the ICTY. It also mentions Andrija Mandić's public expression of condolences and the response from President Milatović. Ho
Zakaj objektivnost (65): The article presents the European Commission's position as a neutral authority but frames the issue through the lens of EU values and membership criteria. While it reports facts objectively, there is a subtle implication that Mandić's actions are politically problematic, which could be seen as sligh
Članek spominja na smrt Ratka Mladića, vojnega zločinka, obsojenega za genocid, in poudarja njegovo vlogo v vojnih grozodejstvih med bosansko vojno.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se odločno obsojajo Mladićeva dejanja, označujejo jih kot simbole strahopetnosti, uničenja in sovraštva ter kritizirajo tiste, ki bi lahko slavili takšne posameznike.
Zakaj dejstva (85): The article presents a highly negative portrayal of Ratko Mladić, calling him a 'ratni zločinac' and emphasizing his role in war crimes and genocide. While it aligns with the general historical narrative of Mladić's guilt as established by the ICTY, it lacks specific citations or references to prima
Zakaj objektivnost (30): The tone is strongly condemnatory and emotionally charged, using terms like 'ratni zločinac' and 'smrti.' It frames Mladić solely as a criminal without presenting any counterpoints or alternative perspectives. The article uses loaded language and focuses exclusively on his wrongdoing, showing little
Evropska komisija je obsodila glorifikacijo vojnih zločincev s strani nekaterih črnogorskih politikov, zlasti tistih, ki so povezani z vladajočo stranko Nova srbska demokracija (NSD). Komisija je navedla, da takšna dejanja nasprotujejo evropskim vrednotam in so nesprejemljiva tako znotraj EU kot med državami kandidatkami. Osredotočila se je na primer Ratka Mladića, nekdanjega poveljnika jugoslovanske vojske, obsojenega za zločine proti človeštvu in genocid, ki je leta 2017 dobil dosmrtno kazen in njegova obsodba je bila potrjena leta 2021. Predsednik Črne gore Jakov Milatović je kritiziral glorifikacijo, poudaril potrebo po spoštovanju mednarodnih sodnih odločb in zavrnil vsako obliko relativizacije vojnih grozodejstev.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poudarja kritiko različnih uradnikov in Evropske komisije glede poveličanja vojne zločince, predstavlja pa več pogledov, ne da bi očitno naklonil eni strani.
Zakaj dejstva (80): The article provides accurate information about the European Commission's statement regarding the glorification of war criminals and Mandić's public expression of condolences. It includes relevant quotes from Milatović and Ibrahimović. However, it cuts off mid-sentence, missing some contextual detai
Zakaj objektivnost (60): While the article remains largely factual, it has a somewhat critical tone towards Mandić's actions, especially in referencing Ibrahimović's strong condemnation. This suggests a mild editorial lean towards condemning the glorification of war criminals.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.