EU načrtuje arktični podatkovni kabel

Evropska unija je v torek predstavila novo celovito arktično strategijo, katere cilj je okrepiti svoj geopolitični vpliv in zavarovati ključno digitalno infrastrukturo v severni regiji. Dokument, ki ga je v Strasbourgu predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je prva velika revizija arktične politike bloka od leta 2021. Von der Leyen je navedla, da se suverenost, ozemeljska celovitost in regionalna stabilnost ne morejo več predpostavljati, kar zahteva spremembo evropskega strateškega položaja. Strategija daje prednost okrepljenemu nadzoru, razširjenim zmogljivostim ledolomcev in zaščiti podmorskih kablov pred hibridnimi grožnjami.

Pobuda je odgovor na vse močnejšo konkurenco Rusije, Kitajske in Združenih držav Amerike za dostop do naravnih virov in novih ladijskih poti. Zaradi taljenja morskega ledu so te poti vse bolj dostopne, kar je tekmeče sile spodbudilo, da pospešijo svoje dejavnosti. Po podatkih Evropske komisije se Arktika segreva skoraj štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar spreminja ekosisteme in preoblikuje varnostno okolje. V Arktiki živi približno pol milijona državljanov EU, tri države članice Arktike pa so Danska, Finska in Švedska.

V središču novega načrta je razvoj neposredne podmorske kabelske povezave med Grenlandijo in evropsko celino. Ta povezava naj bi bila del širše arktične mreže, ki bo povezovala Evropo s Kanado, Japonsko in Južno Korejo. Trenutno približno 90 odstotkov podatkovnega prometa med Evropo in Azijo prehaja skozi Rdeče morje in prehodne točke, kot je ožina Bab el-Mandeb, območja, ki so pogosto tarča hutijskih napadov. Grenlandija se trenutno zanaša na en sam sistem, imenovan Greenland Connect, ki povezuje Islandijo z Novofoundlandom prek petih lokacij v jugozahodnem delu Grenlandije, zaradi česar so lokalni operaterji prisiljeni, da so odvisni od satelitskih storitev, kot je Starlink.

Za zmanjšanje te ranljivosti je EU že vložila 107 milijonov evrov prek instrumenta za povezovanje Evrope, dodatni paket v višini 200 milijonov evrov pa je načrtovan za leta 2026 in 2027 v okviru programa Global Gateway. Za zaščito te kritične infrastrukture predlaga Bruselj vzpostavitev arktičnega kabelskega vozlišča. Ta center bi usklajeval zaščito, spremljanje in hitro popravilo podmorskih kablov v severnem Atlantiku in arktičnih regijah. Sčasoma naj bi se središče razvilo v pomorski varnostni vozlišče, ki bi lahko sledilo plovilom, povezanim z rusko senčno floto, ter odkrivalo nezakoniti ribolov in onesnaževanje.

Poročila kažejo, da so ruske globokomorske podmornice testirale tehnologijo za sabotiranje podmorskih kablov na Arktiki v začetku tega leta. Poleg tega povečanje prometa ruskih tankerjev v senci vzdolž severovzhodnega prelaza, pogosto z onemogočenimi oddajniki položaja, da bi se izognili sankcijam, ogroža pomorsko varnost in podvodna sredstva. Strategija prav tako zahteva uporabo inteligentnih senzorjev neposredno na kablih in uporablja satelitsko spremljanje, vključno s polarno možnostjo v okviru načrtovane satelitske storitve IRIS2. Evropa ima trenutno približno deset ledolomilcev, kar je precej manj od ruske flote, ki ima približno štirideset specializiranih plovil.

V strategiji so opisani načrti za povečanje evropske flote ledolomcev z razvojem mehanizmov za skupno naročanje, združevanje in deljenje zmogljivosti. Evropski komisar za energetiko Dan Jorgensen je ponovno potrdil stališče EU proti izkoriščanju fosilnih goriv v občutljivem ekosistemu in dejal, da morajo nafta, premog in plin ostati pod zemljo. Čeprav revidirana strategija ne spodbuja vrtanja ogljikovodikov, je v njej navedeno, da EU opušča prizadevanja za pogajanja o mednarodnem sporazumu, ki bi prepovedal takšno pridobivanje na Arktiki. Geopolitična nujnost, ki vodi posodobitev, delno izhaja iz nedavnih napetosti, ki vključujejo Združene države.

Predsednik Donald Trump je večkrat trdil, da ima pravice do Grenlandije, danskega avtonomnega ozemlja, preden se je njegova retorika ohladila v začetku leta. Konec septembra so Združene države, Danska in Grenlandija podpisale nov varnostni sporazum, ki razširja ameriško vojaško prisotnost na otoku. Po tem sporazumu je Trump napovedal obsežno raziskovanje nafte, plina in mineralov na Grenlandiji. Medtem ko se zdi, da je spor začasno rešen, so evropski uradniki opozorili, da so grožnje ustvarile občutek nujnosti glede varnosti na Arktiku. Vodja zunanje politike EU Kaja Kallas je poudarila poslabšanje razmer na daljnem severu, pri čemer je navedla ruske vdore brezpilotnih letal, motnje GPS-a in sabotažo kablov.

Opozorila je, da je Moskva ponovno odprla sovjetske baze in v regiji preizkuša novo orožje. Strategija poudarja sodelovanje s partnerji zunaj EU, ki imajo podobne poglede, vključno s Kanado, Združenim kraljestvom in Norveško, in predvideva redne vrhunske srečanja partnerjev severne sosedstva. Združene države so v 20-stranski dokumenta redko omenjene, kljub temu, da so ključni akter v regiji. V dokumentu so kot drugo prednostno nalogo opredeljene kritične surovine, pri čemer je navedeno, da bi lahko blago na severu Švedske in na Finskem zmanjšalo evropsko odvisnost od kitajskih zalog za proizvodnjo baterij.

Južna Koreja je pred kratkim izvedla poskusno potovanje skozi severovzhodni prehod, s čimer se je pridružila Rusiji in Kitajski pri raziskovanju teh krajših trgovinskih poti med Evropo in Azijo. Osem držav ima ozemlja na Arktiki: Rusija, ZDA, Kanada, Norveška, Švedska, Finska, Islandija in Danska. Ker Kitajska želi izkoristiti te trgovske poti, je regija postala osrednja točka za medsebojno delovanje velikih sil. Nova strategija predstavlja prelom od prejšnjih pristopov, osredotočenih na podnebje, v smeri močnejšega poudarka na varnosti in odpornosti. Cilj je zagotoviti, da bo Evropa ostala močan in zanesljiv partner v spreminjajoči se arktični pokrajini.

Z vključevanjem digitalne povezljivosti, pomorske varnosti in upravljanja virov si EU prizadeva za reševanje najbolj nujnih izzivov v regiji, hkrati pa obvladuje zapletene odnose tako s tradicionalnimi zavezniki kot s konkurenti. Izvajanje teh ukrepov bo zahtevalo trajnostne naložbe in usklajevanje med državami članicami in mednarodnimi partnerji.