ON
← Nazaj na pregled
Državni proračun v desetih mesecih z 1,2 milijarde evrov primanjkljaja
Slovenia🏛️ PolitikaBolj konservativno

Državni proračun v desetih mesecih z 1,2 milijarde evrov primanjkljaja

Slovensko finančno ministrstvo je sporočilo, da je državni proračunski primanjkljaj v prvih desetih mesecih leta dosegel 1,2 milijarde evrov, kar je približno 300 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Na podlagi oktobrskega popravka je predviden letni primanjkljaj 2,2 milijarde evrov, kar predstavlja 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da se pričuje približno še milijardo evrov primanjkljaja v zadnjih dveh mesecih. Skupni davčni prihodki so znašali 11,2 milijarde evrov, kar predstavlja 8,3-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, pri čemer je bil glavni gonilni faktor 13,3-odstotna rast pri zbiranju davka na dodano vrednost in rast dohodnine, povezana z visokimi stopnjami zaposlenosti. Na strani izdatkov so se naložbe povečale za 31,9 odstotka na 1,3 milijarde evrov, medtem ko so stroški za delovno silo narasli za 12,7 odstotka zaradi reform plač in povečanja minimalne plače. Prenosi občinam so se povečali za 8,2 odstotka, prihodki od akciz pa so se zmanjšali za 6,4 odstotka, predvsem zaradi vladnih ukrepov za blaženje visokih cen goriv.

Slovenski državni proračun je do oktobra zabeležil primanjkljaj v višini približno 1,2 milijarde evrov, kar je številka, ki je skoraj enaka tisti, ki smo jo opazili junija. Minister za finance, Andrej Šircelj, je izjavil, da ta stabilnost kaže, da vlada dosega svoje cilje z razvojnim pristopom, pri čemer si prizadeva za lajšanje gospodarske obremenitve hkrati pa omejuje rast državnih izdatkov. Ministrstvo za finance je te številke objavilo 6. novembra, v odziv na obtožbe, da se javna finančna sredstva slabšajo. Po mnenju ministrstva se razlika med zbranimi prihodki in porabljenimi sredstvi v štirih mesecih po polovici leta ni povečala.

Vendar pa so uradniki opozorili, da je treba ločiti trenutne finančne operacije od projekcij, povezanih z zakonodajnim področjem razvoja. Banka Slovenije je v svoji oktobrski oceni potrdila, da se je širjenje primanjkljaja ustavilo. Centralna banka je opozorila, da je čeprav se je državni primanjkljaj povečal v prvi polovici leta, podatki o denarnih tokih kažejo, da se je ta rast ustavila v tretjem četrtletju. Banka je ugotovila, da so glavni dejavniki, ki obremenjujejo javna sredstva letos, socialne transferi, naložbe in plače. Prav tako je poudarila naraščanje stroškov za refinanciranje dolgov in poudarila potrebo po ukrepih za upočasnitev rasti izdatkov.

Ta analiza podpira stališče, da so se fiskalne spremembe stabilizirale, vendar vladi pripisuje večjo odgovornost glede nadzora nad javnimi izdatki. Pomembno je razumeti časovnico teh rezultatov za ocenjevanje odgovornosti vlade. Sedanja vlada je prevzela mandat junija, potem ko je že potekalo pomembno izvajanje letnega proračuna. V odgovoru Fiskalnemu svetu, ki ga je vlada posredovala septembra, je navedla, da je takoj po prevzemu oblasti začela pripravljati omejitve za rast izdatkov. Zahteve za ponudbe so bile poslane pokojninskim skladom in zdravstvenim zavarovalnicam.

Ker sistemske spremembe zahtevajo zakonodajno pripravo, usklajevanje in izvajanje, je vlada napovedala, da bodo bolj pomembni učinki opazljivi v prihodnjih letih. Sircelj se zagovarja predlagane zakonodaje o razvoju, trdijoč, da ta izboljšuje pogoje za delo in poslovanje. Njegov argument je, da če podjetja po plačilu obveznosti ohranijo več denarja, pridobijo večjo zmožnost za naložbe. Podobno lahko višji prihodki gospodinjstev spodbujajo potrošnjo. Ministrstvo ocenjuje, da bodo, ob upoštevanju ekonomskih odzivov, letne zmanjšave javnih prihodkov znašale 647 milijonov evrov.

Brez teh ekonomskih povratnih učinkov, izračunana izguba znaša 848 milijonov evrov. Ta razlika temelji na pričakovanjih, da bo del davčnih olajšav se vrnil v javne proračune zaradi povečane gospodarske aktivnosti. Uresničitev te ocene je odvisna od dejanskega obnašanja podjetij in prebivalcev. Minister je napovedal, da bodo morebitne pomanjkljivosti v financiranju pokojninskega in zdravstvenega sklada pokrite s strani državnega proračuna. Zagotovil je redne izplačile pokojnin in ohranjanje storitev zdravstvenega varstva. Predvideni ukrepi vključujejo učinkovitejše delovanje javnega sektorja, reformo vodenja evidenc in morebitne zamude pri določenih naložbah.

Popravljeni proračun, sprejet oktobra, predvideva celotni letni državni proračunski primanjek v višini približno 2,2 milijarde evrov. Ta načrtovana letna vsota se razlikuje od rezultata za prvih deset mesecev. Načrt vključuje dodatna sredstva za dokončanje projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ter višje izdatke za obrambo. Prav tako upošteva zimski dodatek, povišice minimalne plače in spremembe plač za državne uslužbence v tujini. Povprečna občinska financiranja so bila za celo leto povišana z 835 na 845 evrov. Podrobni podatki o prihodkih kažejo, da so davčne obveznosti v desetih mesecih dosegle 11,2 milijarde evrov, kar predstavlja 8,3-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Prihodki od davka na dodano vrednost so se povečali za 13,3 odstotka na 5,2 milijarde evrov. Davki na dohodke, ki so jih zbrali državni organi, so znašali 1,8 milijarde evrov, kar je štiri odstotke več, zaradi visoke zaposlenosti in rasti plač. Manjša medletna rast v tej kategoriji je posledica višjih letnih popravkov in povečanih sredstev, ki jih občine prejemajo. Občine so prejele 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja 8,2-odstotno povečanje, poleg tega pa so bile zagotovljene nove viri prihodkov, ki so namenjeni zmanjšanju objektivnih razlik med lokalnimi upravami. Prihodki od posebnih dajatev so se zmanjšali za 6,4 odstotka na 1,3 milijarde evrov, predvsem zaradi nižjih dajatev na goriva, ki so posledica vladnih ukrepov za blaženje visokih cen energije.

Sredstva, zbrana od davka na dobiček podjetij, so dosegla 1,7 milijarde evrov, kar predstavlja 16,3-odstotno povečanje, ki je posledica pozitivnih rezultatov za leto 2025 in višjih predplačil za leto 2026. Na strani izdatkov so državne naložbe znašale 1,3 milijarde evrov, kar je 31,9-odstotna rast v primerjavi z letom prej. Stroški dela so dosegli 1,8 milijarde evrov, kar je 12,7-odstotna rast, in odražajo višje nagrade, povišice minimalne plače ter reformo plač v javnem sektorju. Prenosi posameznikom in gospodinjstvom so skupaj znašali 1,8 milijarde evrov, kar je 9,7-odstotna rast. Dajatve za pokojninske in zdravstvene sklade so znašale 1,8 milijarde evrov, kar je 9,8-odstotna rast, pri čemer je pokojninski sklad prejel 1,3 milijarde evrov, kar je 2,2-odstotna rast.

Prihodki državnega proračuna za celo leto so ocenjeni na 16,5 milijard evrov, medtem ko so izdatki ocenjeni na 18,8 milijard evrov. Do konca oktobra so prihodki dosegli 78,8 odstotka načrtovane vrednosti, medtem ko so izdatki dosegli 76,1 odstotka. Fiskalni svet je opozoril, da je rast prihodkov presegla prejšnja obdobja, pri čemer je močna rast DDV odražala izboljšane makroekonomske trende. Sredstva EU so prispevala pomembno, saj so se povečala za 91 odstotkov na 830 milijonov evrov, kar je večinoma posledica pospešenih izplačil.

Kako je nastalo to poročilo. Objektivne novice je to poročilo napisal iz 2 izvornih člankov s pomočjo umetne inteligence po naši metodologiji. Gre za naše lastno besedilo, ne za kopijo posameznega medija. Preberite našo metodologijo.

Odgovorni urednik: Matej BašaSte opazili napako? Sporočite jo

2 poročil

24ur (POP TV) logo24ur (POP TV)NeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 95
Državni proračun v desetih mesecih z 1,2 milijarde evrov primanjkljaja

Slovensko finančno ministrstvo je sporočilo, da je državni proračunski primanjkljaj v prvih desetih mesecih leta dosegel 1,2 milijarde evrov, kar je približno 300 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Na podlagi oktobrskega popravka je predviden letni primanjkljaj 2,2 milijarde evrov, kar predstavlja 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da se pričuje približno še milijardo evrov primanjkljaja v zadnjih dveh mesecih. Skupni davčni prihodki so znašali 11,2 milijarde evrov, kar predstavlja 8,3-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, pri čemer je bil glavni gonilni faktor 13,3-odstotna rast pri zbiranju davka na dodano vrednost in rast dohodnine, povezana z visokimi stopnjami zaposlenosti. Na strani izdatkov so se naložbe povečale za 31,9 odstotka na 1,3 milijarde evrov, medtem ko so stroški za delovno silo narasli za 12,7 odstotka zaradi reform plač in povečanja minimalne plače. Prenosi občinam so se povečali za 8,2 odstotka, prihodki od akciz pa so se zmanjšali za 6,4 odstotka, predvsem zaradi vladnih ukrepov za blaženje visokih cen goriv.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek temelji izključno na uradnih podatkih ministrstva in predstavlja finančne številke brez uredniških komentarjev ali subjektivnih pridevnikov.

Zakaj dejstva (95): The article accurately reports specific financial figures (deficit of 1.2 billion EUR, revenue/expenditure percentages, tax breakdowns) attributed to the Ministry of Finance. The data points align with standard reporting on this topic and appear internally consistent.

Zakaj objektivnost (95): The tone is strictly informational and neutral. It presents raw data and official explanations without injecting editorial opinion, judgment, or emotional language.

Domovina logoDomovinaNeodvisenKonservativnoDejstva 85Objektivnost 70
Primanjkljaj od poletja brez povečanja, Šircelj stavi na razbremenitev gospodarstva

Ministrstvo za finance je sporočilo, da je državni proračunski primanjek Slovenije ostal stabilen do oktobra, pri čemer je dosegel raven, ki je bila zabeležena konec junija, kar ovrže trditve o poslabševanju javnih financ. Minister Andrej Šircelj zagovarja to politiko z navajanjem razvojnega zakona, ki naj bi zmanjšal davke za podjetja in gospodinjstva, hkrati pa omejil rast državnih izdatkov. Banka Slovenije je potrdila ta ugotovitve in opozorila, da je čeprav se je primanjek povečal v prvi polovici leta, podatki kažejo, da se je stopnja povečanja ustavila v tretjem četrtletju. Ministrstvo ocenjuje, da bi predlagani ukrepi za zmanjšanje davkov sprva zmanjšali javne prihodke za približno 647 milijonov evrov letno, ob predpostavki pozitivnih ekonomskih odzivov iz zasečnega sektorja. Sedanja vlada, ki je prevzela mandat junija, je izjavila, da sistemske spremembe zahtevajo zakonodajno pripravo in koordinacijo, kar pomeni, da se lahko pričakujejo pomembni učinki na nadzor izdatkov šele v prihodnjih letih, ne pa takoj.

Ocena pristranskosti (Konservativno): Članek predstavlja fiskalno stabilnost kot uspeh vladne strategije, ki spodbuja gospodarsko rast, se močno opira na obrazložitve ministrstev in zanemarja neodvisne kritike, ter predstavlja opozorilo centralne banke glede stroškov dolga kot manj pomembno v primerjavi z zgodbo o fiskalni stabilnosti.

Zakaj dejstva (85): While the core claim that the deficit did not grow significantly between June and October is supported by the Ministry's explanation, the article frames this as a direct response to 'accusations' and highlights the Minister's defense. It relies heavily on the government's narrative regarding the 'de

Zakaj objektivnost (70): The article adopts a somewhat defensive stance for the government, using phrases like 'responding to accusations' and highlighting the Minister's advocacy. While it cites the Central Bank, the overall framing leans towards explaining/justifying the government's position rather than maintaining stric

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe