Ružić je prinesel novo navodilo o vključujočem dodatku: odpis dolgov za uporabnike, ki vračajo preplačana sredstva

Hrvaška vlada je napovedala, da od posameznikov, ki so prejeli vključujoči dodatek, ne bo več zahtevala vračila preplačanih zneskov. Ta odločitev je bila sprejeta po novi direktivi, ki jo je izdal minister za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko Alen Ružić, ki opisuje, kako bi moral Hrvaški inštitut za socialno delo obravnavati primere, ko prejemniki prejmejo več ali manj od prej priznanih pravic.

V skladu z novimi pravili bodo vse spremembe zneska vključujočega nadomestila veljale od prvega dne v mesecu, ko je bila sprejeta nova odločitev. Za prejšnji mesec prejemnik obdrži prej priznano pravico. Tisti, ki trenutno vračajo preplačana sredstva, bodo imeli odpuščena obstoječa dolga, Hrvaški inštitut za socialno delo pa bo vrnil vse prej plačane zneske.

Po njegovih besedah ta ukrep zagotavlja prenehanje novih dolgov, hkrati pa zagotavlja največjo varnost tistim, katerih nadomestilo je bilo zmanjšano zaradi izboljšanja zdravstvenih razmer.

Število upravičencev do vključujočega nadomestila se je od sprejetja Zakona o vključujočem nadomestilu znatno povečalo in je doseglo več kot 220.000 posameznikov.

Direktiva obravnava posebno težavo, s katero se srečujejo posamezniki, ki prejemajo vključujoči dodatek, zlasti tisti, ki lahko doživijo spremembo zdravstvenega stanja. Če se njihovo stanje izboljša, se lahko znajdejo v situaciji, ko morajo vrniti nekaj denarja, ki so ga prej prejeli. Z izvajanjem teh novih ukrepov vlada želi odpraviti take scenarije in zagotoviti, da lahko posamezniki upravljajo svoje finance brez strahu pred nepričakovanimi finančnimi obveznostmi.

Ružić je poudaril, da je pomembno, da vsakdo lahko z zaupanjem in varnostjo načrtuje svoje finance. Njegova izjava odraža širši politični cilj, namenjen izboljšanju socialne zaščite in zmanjšanju upravnega bremena za ranljive skupine prebivalstva. Direktiva ne zagotavlja le takojšnje olajšave sedanjim prejemnikom, temveč tudi vzpostavi precedens za prihodnje politike, povezane s socialnimi prejemki in finančno stabilnostjo.

Izvajanje nove direktive sledi celovitemu pregledu obstoječega pravnega okvira, ki obdaja vključujoči dodatek. To vključuje preučevanje učinkovitosti sedanjega sistema in ugotavljanje področij za izboljšanje.

V prihodnje namerava vlada še naprej spremljati vpliv nove direktive in na podlagi tekočih ocen izvajati potrebne prilagoditve. Ta proaktivni pristop poudarja zavezanost izboljšanju socialnih politik, da bi bolje zadovoljile potrebe prebivalstva. Kot del tega prizadevanja se pričakuje nadaljnja razprava in posvetovanja med oblikovalci politik, strokovnjaki in predstavniki prizadetih skupnosti, da se zagotovi, da bodo reforme učinkovito obravnavale izzive, s katerimi se soočajo posamezniki, ki se zanašajo na programe socialne pomoči.