Argentinski predsednik Javier Milei predlaga zakonsko prepoved izdajanja pesov za financiranje davčnega primanjkljaja, ukrep, ki bi lahko označil prelomnico v gospodarski politiki države. Ta pobuda, čeprav še ni bila formalizirana, se primerja z modelom, ki ga je Peru sprejel leta 1991, ko je izvajal popolno dollarizacijo za stabilizacijo svojega gospodarstva. Čeprav oba primera imata podobne cilje, so gospodarski, institucionalni in socialni pogoji globoko različni.
Po podatkih, ki jih je objavila agencija *Infobae*, se Milei trudi preoblikovati nacionalno valuto v orodje strogega nadzora in omejiti njeno izdajo, da bi se izognili inflaciji in ohranili vrednost pesosa. To bi zahtevalo ustavno reformo, ki bi določila najvišjo mejo količine denarja, ki jo lahko ustvari Centralna banka Republike Argentine (BCRA).
Perujski model je bil spodbujen med predsedovanjem Alberta Fujimorija leta 1991 z namenom boja proti hiperinflaciji in obnovitve zaupanja v denar. Perujski dollarizaciji je bila priložena vrsta strukturnih ukrepov, vključno z odpravo deviznih kontrol, liberalizacijo zunanje trgovine in privatizacijo državnih podjetij. V Argentini pa je kontekst drugačen: država se sooča s hudo krizo likvidnosti, visoko inflacijo in izgubo zaupanja v finančne institucije.
Podrobna analiza, ki jo je opravil La Nación, kaže, da bi argentinska dolarizacija zahtevala več predhodnih korakov. Najprej bi morala vlada izdati nujno uredbo (DNU), ki bi dolar razglasila za zakonito valuto in določila menjalni paritet. Ta menjalni tečaj bi lahko bil temeljen na uradnem menjalnem tečaju (CCL) ali na višjem znesku, odvisno od vladnih ciljev.
Med tem prehodom se pričakuje, da se prebivalstvo ne bo pohitelo zamenjati pesov za dolarje, saj ima BCRA dovolj rezerv, da pokrije velik del denarnega toka v rokah javnosti. Po izvedenih izračunih bruto rezerve banke presegajo 47 milijard dolarjev, kar bi omogočilo pokritje približno 100% sedanjega denarnega toka. Vendar pa bi konverzija lahko trajala mesece ali celo leta, saj je bil proces v drugih državah, ki so uvedle dollarizacijo, postopno.
Poleg tega se pričakuje, da bo dollarizacija ustvarila večjo zaupanje v finančni sistem, še posebej, če bo spremljala izboljšanje javnega upravljanja in zmanjšanje korupcije. Analitiki opozarjajo, da ekvadorska izkušnja kaže, da napoved dollarizacije pogosto poveča bančne depozite, tudi v kriznih razmerah.
Čeprav se ti ukrepi zdijo obetavni, predstavljajo tudi izzive. Na primer, dolga BCRA mora biti prestrukturirana in odločitev o dollarizaciji bi lahko vplivala na določene sektorje gospodarstva, kot sta kmetijstvo ali industrija, ki so odvisni od menjalnega tečaja. V tem času mora vlada najti načine za financiranje fiskalnega primanjkljaja brez uporabe izdajanja novih pesov, kar zahteva kombinacijo skrbno načrtovanih fiskalnih in monetarnih politik.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik