Direkcija je brez soglasja posegla v Ledavo: "Ribe se bodo skuhale"

Vodni direktorat Republike Slovenije je priznal, da je brez predhodne odobritve Agencije za varstvo narave opravljal nepooblaščene posege vzdolž reke Ledave, kar je sprožilo zaskrbljenost javnosti zaradi vplivov na okolje. Agencija je potrdila, da so se dela na delu reke v bližini Lendave začela brez posvetovanja z ustreznim organom za varstvo narave, kar je privedlo do takojšnjega zaustavitve operacij, potem ko je notranji pregled ugotovil napako.

Polemika je nastala, ker je bil projekt začel pred pridobitvijo potrebne ekološke ocene Nacionalne agencije za ohranjanje narave. Po navedbah vodnega direktorata so bili dela izvedena za zagotovitev načrtovane zmogljivosti pretoka vodnega toka in izboljšanje poplavne varnosti. Pogojeni odsek reke sega približno 1600 metrov, od vhoda centralne čistilne naprave v Lendavi do mostu blizu hotela Lipa.

Direktorat za vodo je priznal, da kljub varovanemu statusu območja pred začetkom dela ni dobil zahtevanega mnenja Nacionalne agencije za ohranjanje narave. Kot razlog za nadzor so navedli upravne napake ali pomanjkljivosti v procesu preverjanja zaščitenih območij. Vendar pa še niso predložili posebnih podatkov o tem, koliko načrtovanega 1600-metrskega odseka je bilo dejansko obdelanega ali koliko rastlin in dreves je bilo odstranjenih brez dovoljenja.

Direktorat za vodo je navedel, da bo primer temeljito preučil, da bi ugotovil, v kateri fazi je prišlo do postopkovne napake in opredelil dejavnike, ki so prispevali k temu. Njihov cilj je oceniti dejanski položaj in, če je potrebno, izvajati dodatne organizacijske in postopkovne ukrepe za izboljšanje nadzora in skladnosti z predpisi. Poudarili so svojo zavezanost zakonitemu, strokovnemu in odgovornemu izvajanju nalog upravljanja z vodo in sodelovanju z vsemi ustreznimi institucijami pri varstvu narave in vodnega okolja.

Ekologinja Polona Pengal iz organizacije Revivo je to stanje opisala kot nesprejemljivo in je opisala pomanjkanje predhodnih posvetovanj z organom za varstvo narave.

Pengal je obrežno vegetacijo primerjala s kožo reke in poudarila njeno ključno vlogo pri ohranjanju zdravja ekosistema. Poudarila je, da prisotnost avtohtone flore znatno prispeva k kakovosti vode in biotski raznovrstnosti, njeno odstranitev pa brez ustreznih zaščitnih ukrepov predstavlja dolgoročna tveganja.