Merz: "Ne moremo si dovoliti zavrniti posameznih ukrepov"

V zadnjih dneh se je v Berlinu razširila jasna razpoloženje, ki kaže na upanje in sodelovanje. V torek je v Kanzleratu potekalo srečanje med zveznim kanclerjem Friedrichom Merzom (CDU), zveznim ministrom za delo Bärbelom Basom (SPD) in strokovnjaki pokojninske komisije. Ta skupina je sestavljena iz 13 članov, med njimi tako politični predstavniki kot tudi zunanji strokovnjaki, in se je od začetka leta ukvarjala s vprašanjem, kako lahko moderniziramo pokojninski sistem v Nemčiji.

Merz und Bas je bil optimističen glede tega rezultata, saj je pokazal, da je Komisija kljub intenzivnim razpravam in različnim tokom mnenj izpolnila svojo nalogo.

Merz je poudaril, da morajo biti vsi elementi tega svežnja reform uvedeni, da bi se našla učinkovita rešitev. Poudaril je, da lahko celotni koncept deluje le v celotnem obsegu. Dodal je, da bi bile reforme sprejete brez velikih sprememb, kar kaže na določeno soglasje med CDU in SPD.

Še posebej sporen vidik predlogov se nanaša na financiranje pokojninskega sklada. Po podatkih je velik del sredstev, potrebnih za stabilizacijo sistema, pokrit z državnimi subvencijami. Letos morajo davkoplačevalci v pokojninski sklad vložiti skoraj 128 milijard evrov, kar je skoraj četrtina celotnega državnega proračuna. Ta velikost kaže, kako nujno je potrebna reforma.

Istodobno narašča življenjska doba, kar pomeni, da vedno manj aktivnih delavcev mora skrbeti za vedno več starejših ljudi.

Zlasti močno so prizadete vzhodne nemške zvezne države, kjer zakonita pokojnina pogosto predstavlja edino ali najpomembnejšo obliko pokojninskega zavarovanja. Poleg tega obstajajo kritični glasovi, ki opozarjajo, da so določene skupine, kot so dolgoletni zavarovani, prejele posebne ureditve. Te ureditve vodijo k temu, da čeprav dodatnih prispevkov ni, vendar se višje storitve zagotavljajo, sistem je dodatno obremenjen. Tako imenovani baby boomers, rojeni v šestdesetih letih, poslabšajo problem, saj zdaj odhajajo v pokojnino in število upokojencev hitro narašča.

Do leta 2040 se ocenjuje, da bo 30 odstotkov današnje delovne sile doseglo upokojitveno starost.

Ena od glavnih predlogov Komisije je uvedba kapitalske komponente, pri kateri bi do dveh odstotkov bruto plačila teklo v državni sklad. Ta sklad naj bi bil ustvarjen na kapitalskih trgih, da bi omogočil dolgoročne naložbe. Koncept je podoben t. i. švedskemu modelu, ki je bil uspešno uveden v Švedski. Čeprav se o tej ideji že več tednov razpravlja v medijih, ostaja nejasno, ali se lahko dejansko izvaja.

Zato se reforma pokojninskega sistema ne obravnava le kot tehnični projekt, temveč kot politična odločitev. Vprašanje, ali je vlada zares dovolj pogumna, da predloge uresničuje, ostaja odprto.