ON
← Nazaj na pregled
Odkrili so ostanke dinosaurjeve krvi, starih 115 milijonov let, kar so najstarejši takšni ostanki, ki so jih doslej našli
Spain🔬 Znanost

Odkrili so ostanke dinosaurjeve krvi, starih 115 milijonov let, kar so najstarejši takšni ostanki, ki so jih doslej našli

Znanstveniki so v kosteh dinozavra, imenovanega Aratasaurus museunacionali, odkrili fosilizirane strukture, ki spominjajo na kri in so stare 115 milijonov let. To so najstarejši potrjeni ostanki te vrste v zgodovini paleontologije. Študija, ki jo je vodila skupina raziskovalcev z Univerze Curtin in je bila objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, opisuje sferične mikrostrukture, ki spominjajo na rdeče krvne celice, skupaj s kemičnimi dokazi prisotnosti hema. Skupina je uporabila napredne metode slikanja in spektroskopije, da je potrdila, da so ti biokazalniki izvorni iz same kosti, ne pa zaradi zunanjega onesnaženja z mikroorganizmi. Poleg tega je odkritje vključevalo tudi aminokisline, povezane s kolagenom, strukturnim proteinom, ki se nahaja v živalskih tkivih. Izjemna ohranjenost je posledica hitrega pokopa v okolju z nizko vsebnostjo kisika in bogatem vsebnost mikroorganizmov, ki je delovala podobno kot kapsula časa.

Raziskovalci so v kosteh dinozavra, ki je živel približno 115 milijonov let nazaj, odkrili fosilizirane strukture, ki spominjajo na rdeče krvne celice. To je najstarejši potrjen primer takšnih bioloških ostankov, ki so jih doslej našli. Odkritje, objavljeno v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, prinaša kemične dokaze o prisotnosti hema, sestavine hemoglobina, ki je odgovorna za transport kisika v krvi. Ta ugotovitev predstavlja pomemben mejnik v molekularni paleontologiji, saj prejšnje trditve o starodavni krvi niso imele dokončnih kemičnih dokazov. Študijo je vodila Kliti Grice, profesorica organske geokemije na univerzi Curtin v Avstraliji.

Njena ekipa je analizirala koščne fragmente iz zadnjih okončin Aratasaurus museunacionali, majhnega mesojedega teropodnega dinozavra. Ta posebni fosilni primer je bil prvotno izkopan v rudniku na severovzhodu Brazilije leta 2008. Raziskovalno sodelovanje je vključevalo znanstvenike iz Japonske agencije za morske in zemeljske vede, Brazilskega nacionalnega muzeja, Univerze Cariri in Univerze Johns Hopkins. S pomočjo elektronske mikroskopije so raziskovalci opazovali majhne, okrogle in ovalne mineralizirane mikrostrukture, ki so se nahajale v vaskularnih kanalih kosti. Ti kanali so bili med življenjem živali pot za krvne žile.

Čeprav sama vizualna podobnost ni dovolj za potrditev biološkega izvora, saj lahko glive ali mikrobne kolonije po smrti tvorijo podobne oblike, je ekipa opravila obsežne kemične analize, da bi izključila možnost kontaminacije. Odkrili so molekule hema, ki so bile neposredno povezane s temi strukturami. Poleg tega je elementna analiza pokazala, da so te strukture usklajene z območji, bogatimi z železom, ogljikom in dušikom, elementi, ki so skladni s kemijo hema. Ekipa je opozorila, da so molekularni signali, ki so jih našli v kosti, različni od tistih v sosednji mikrobni plasti, kar podpira sklep, da so ti biokazalniki izvorni iz samega dinozavra, ne pa zunanje kontaminacije.

Ohranitev teh občutljivih struktur v tako dolgem časovnem obdobju je pripisana izjemnim okoljskim pogojem. Raziskovalci predlagajo, da je bil dinozaver hitro pokopan po smrti v okolju, kjer so bile nizke ravni kisika in visoka aktivnost mikroorganizmov. Ta anaerobni okoljski pogoj, v kombinaciji s prisotnostjo hausmanita, minerala mangana, je verjetno deloval kot zaščitni mehanizem. Zdi se, da je mangan odigral ključno vlogo pri stabilizaciji bioloških molekul in preprečevanju njihovega razkropljenja.

Ekipa je poudarila, da niso našli celih, nespremenjenih celic, ampak biološke strukture, ki so med procesom fosilizacije interagirale z minerali in tako ohranile svojo obliko. Pred to študijo so poskusi identifikacije celic krvi dinozavrov prinesli mešane rezultate. Vsaj štirinajst prejšnjih študij je trdilo, da so našle celice krvi v fosilnih ostankih dinozavrov, vendar nobena ni popolnoma prepričala znanstvene skupnosti zaradi pomislekov o kontaminaciji ali napačni identifikaciji. Prejšnji rekord za takšne ugotovitve je bil približno 80 milijonov let star. Ta nova odkritje ta mejnik pomembno pomika nazaj v geološko preteklost.

Reakcija širše znanstvene skupnosti je bila previdna. Mary Schweitzer, paleontologinja z Univerze North Carolina State, ki je leta 2005 odkrila mehko tkivo v fosilu Tyrannosaurus rex, je za revijo Science komentirala te ugotovitve. Izrazila je skepticizem glede morfologije teh struktur, pri čemer je opozorila, da bi prave rdeče krvne celice morale imeti obliko kopule, medtem ko se zdi, da so strukture, ki so bile identificirane v tej študiji, konkavne. Vendar pa je priznala, da je zaznavanje hemoglobina zdelo bolj prepričljivo. Schweitzer ni bila del trenutne raziskovalne skupine. Če bodo te ugotovitve preživele nadaljnjo preizkušnje, lahko odprejo nove poti za razumevanje biologije izumrlih organizmov.

Z raziskovanjem ohranjenih krvnih komponent lahko znanstveniki pridobijo vpoglede v metabolizem in aktivnost dinozavrov. Grice je izjavil, da je takojšnja prioriteta ponovitev teh analiz na drugih fosilnih ostankih, ki so nastali v različnih geoloških pogojih. Le s samostojno potrditvijo lahko znanstvena skupnost oblikuje zanesljive zaključke o ohranjanju mehkih tkiv in biologiji živali, ki so izumrle pred dolgo. Študija nakazuje, da lahko nekatere biološke molekule preživijo veliko dlje časa, kot se je doslej mislilo, kar izziva obstoječe predpostavke o omejitvah ohranjanja molekul v fosilnih ostankih.

Članek poudarja kompleksno medsebojno povezavo med geološkimi procesi in biološkim razpadom. Hitro pokopavanje v okolju z nizko vsebnostjo kisika je ustvarilo edinstveno okolje, kjer je bil razpad upočasnjen dovolj, da je lahko potekalo mineraliziranje, preden je prišlo do popolne uničenja. Povezava med strukturami, podobnimi rdečim krvnim celicam, in manganovim oksidom zagotavlja fizično podlago za ta model ohranjanja. Raziskovalci še vedno razpravljajo, ali te strukture predstavljajo dejanske ostanke celic ali pa le mineralne nadomestke, vendar kemijska povezava z hemom ponuja močnejše dokaze kot le morfološko opazovanje.

Delo poudarja pomembnost kombiniranja slikovalnih tehnik s spektroskopsko in molekularno analizo, da bi ločili prave biološke značilnosti od artefaktov, ki nastanejo med fosilizacijo. Prihodnje raziskave se bodo osredotočile na ugotavljanje, kako pogosto se ta vrsta ohranjanja pojavlja pri drugih fosilnih ostankih dinozavrov, ki so shranjeni v muzejih po vsem svetu.

Kako je nastalo to poročilo. Objektivne novice je to poročilo napisal iz 2 izvornih člankov s pomočjo umetne inteligence po naši metodologiji. Gre za naše lastno besedilo, ne za kopijo posameznega medija. Preberite našo metodologijo.

Odgovorni urednik: Matej BašaSte opazili napako? Sporočite jo

2 poročil

El Mundo logoEl MundoNeodvisen🔒Sredina
Odkrili so ostanke dinosaurjeve krvi, starih 115 milijonov let, kar so najstarejši takšni ostanki, ki so jih doslej našli

Znanstveniki so v kosteh dinozavra, imenovanega Aratasaurus museunacionali, odkrili fosilizirane strukture, ki spominjajo na kri in so stare 115 milijonov let. To so najstarejši potrjeni ostanki te vrste v zgodovini paleontologije. Študija, ki jo je vodila skupina raziskovalcev z Univerze Curtin in je bila objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, opisuje sferične mikrostrukture, ki spominjajo na rdeče krvne celice, skupaj s kemičnimi dokazi prisotnosti hema. Skupina je uporabila napredne metode slikanja in spektroskopije, da je potrdila, da so ti biokazalniki izvorni iz same kosti, ne pa zaradi zunanjega onesnaženja z mikroorganizmi. Poleg tega je odkritje vključevalo tudi aminokisline, povezane s kolagenom, strukturnim proteinom, ki se nahaja v živalskih tkivih. Izjemna ohranjenost je posledica hitrega pokopa v okolju z nizko vsebnostjo kisika in bogatem vsebnost mikroorganizmov, ki je delovala podobno kot kapsula časa.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o znanstvenem preboju z uporabo nevtralnega in objektivnega jezika ter navaja strokovne študije, ki so bile pregledane s strani drugih strokovnjakov, brez političnih interpretacij ali ideoloških pristranskosti.

ABC (España) logoABC (España)NeodvisenSredina
Za prvič so odkrili kri dinozavra, staro 115 milijonov let

Znanstveniki so odkrili krvne celice, ohranjene v fosilnih ostankih dinozavrov, starih približno 115 milijonov let. To je prvič, da so takšne tekoče tkivne strukture bile identificirane v tako starih ostankih. Ta odkritje izziva prejšnja predpostavka, da so le trde strukture, kot so kosti, zobje in koža, lahko preživele proces fosilizacije v geoloških časovnih obdobjih. Odkritje kaže, da določeni biološki materiali, vključno s mehkimi tkivi, kot so kri, mišice in perje, imajo večjo odpornost proti razpadanju, kot se je doslej mislilo. Čeprav članek poudarja pomen tega preboja v paleontologiji, ne navaja natančnih podrobnosti o lokaciji odkritja ali natančnih metodah, ki so bile uporabljene za identifikacijo krvnih celic.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o znanstvenem odkritju z uporabo nevtralnega, strokovnega jezika, brez političnih interpretacij, osebnega mnenja ali ideoloških pristranskosti.

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe