Antibiotiki šele kot zadnja možnost: Kako v Perutnini Ptuj skrbijo za zdrave jate?

Evropska unija je prepovedala uvoz brazilskega mesa in več drugih živalskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, z učinkom od 3. septembra 2026. Ta odločitev je bila sprejeta, potem ko so organi ugotovili, da Brazilija ni zagotovila zadostnih dokazov, da njen izvoz izpolnjuje stroge standarde EU glede uporabe antibiotikov v živinoreji.

To vprašanje postaja še posebej pomembno v luči trgovinskega sporazuma z državami Mercosura, ki odpira vrata za obsežnejši uvoz cenejše hrane iz Južne Amerike na evropske trge. Evropska komisija si prizadeva zaščititi domače proizvajalce in potrošnike ter hkrati preprečiti širjenje protimikrobne odpornosti, ki jo povzroča prekomerna uporaba antibiotikov pri živalih. Hrvaški član Evropskega parlamenta Marko Vešligaj poudarja problem neskladnih proizvodnih standardov med državami EU in Mercosurjem. Trdi, da je zadnja bruseljska odločitev še en močan argument proti sedanji obliki trgovinskega sporazuma.

"Večkrat sem opozarjal, da je glavni problem sporazuma z državami Mercosura v neenakopravnih pravilih in dvojnih standardih v proizvodnji", pravi. Skupina članov je zaradi teh pomislekov poslala sporazum Sodišču Evropske unije, vendar je Evropska komisija kljub temu prisilila k začasnemu izvajanju. Prepoved uvoza ne velja samo za goveje in drugo meso, temveč vključuje tudi živali, vzrejene za proizvodnjo hrane. Ukrep vključuje perutnino, jajca, med in celo čreva, ki se uporabljajo pri proizvodnji mesnih izdelkov. Evropski inšpektorji so maja uvrstili Brazilijo na seznam držav, ki ne spoštujejo pravil EU o uporabi antibiotikov pri živalih.

Ta pravila predstavljajo ključni del širše evropske politike za boj proti odpornosti bakterij na zdravila. Vešligaj opozarja, da nova prepoved razkriva resne težave pri spremljanju skladnosti s standardi EU. Verjame, da zgolj odzivanje na kršitve, ki jih je ugotovila Evropska komisija, ni zadostno za dolgoročno varnost. Po številnih kritikih sporazuma, ki prihajajo tako iz Evropskega parlamenta kot iz evropskih kmetov, Evropska komisija zdaj poskuša dokazati, da uspešno nadzira uvoz. Vendar pa mnogi strokovnjaki in politiki zahtevajo strožje preventivne ukrepe.

Brazilija je bila leta 2025 druga največja dobavitelka govejega mesa v Evropsko unijo, zaradi česar vprašanje proizvodnih standardov presega le trgovinsko politiko in postane kritično vprašanje javnega zdravja. "Res se moramo vprašati, kakšno hrano jemo in ali nam uspe varovati naše proizvajalce in potrošnike", zaključuje Vešligaj in poziva evropske institucije k večji previdnosti in doslednosti.

"Prednostna vzreja brez uporabe antibiotikov pomeni, da zdravih živali ne dajemo antibiotikov rutinsko, na primer skozi vodo. Uporabljamo jih le, ko je to potrebno zaradi bolezni, na podlagi veterinarske diagnoze in v skladu z veljavno zakonodajo", pojasnjuje Tereza Korez, direktor veterinarske ambulance v Perutnini Ptuj.

Če izdelek nima te oznake, lahko to pomeni, da je bila žival zdravljena z antibiotiki, vendar vedno v skladu s čakalnimi obdobji.To pomeni, da je od zdravljenja minil predpisani čas, dokler meso ne pride na trg, kar omogoča popolno izločanje zdravila iz organizma, zaradi česar so izdelki popolnoma varni za prehrano ljudi", poudarja Korez.Zdravje živali se začne s preprečevanjem bolezni.

V Perutnini Ptuj verjamejo, da je najboljše zdravljenje preprečevanje, zato zdravje živali temelji na celovitem pristopu, vključno s strogimi ukrepi biološke varnosti, ustreznimi pogoji vzreje, kakovostno krmo, črevesnimi dodatki in nenehnim spremljanjem zdravstvenega stanja živali. Ključni ukrepi biološke varnosti vključujejo temeljito čiščenje in razkuževanje objektov, nadzorovan dostop do ograjev, uporabo zaščitne obleke in obutve, preprečevanje škodljivcev in skrb za čistočo opreme. Pomembno je tudi načelo "vse v - vse ven", kjer se po vsakem ciklu ograji temeljito očistijo, razkužijo in pripravijo za naslednjo čredo. Vendar to ni vse.

Pomembni so ustrezni pogoji za vzrejo, ustrezna temperatura, prezračevanje, vlažnost, osvetlitev in gostota živine, pa tudi kakovostna krma in pitna voda.

Ključno vlogo pri zagotavljanju zdravja živali ima veterinarska ambulanca v Perutnini Ptuj, ki zaposluje 16 veterinarjev in veterinarskih tehnikov, ki spremljajo zdravstveno stanje črede skozi celoten postopek vzreje. Veterinarji diagnosticirajo bolezni, ocenjujejo potrebo po zdravljenju in določajo najprimernejšo metodo zdravljenja le, ko je resnično potrebno. Izbirajo ustrezen antibiotik, določajo pravilni odmerek in trajanje zdravljenja ter zagotavljajo skladnost z vsemi zakonskimi zahtevami, vključno z obdobji umika. Prav tako spremljajo zdravstvene trende na kmetijah in sodelujejo s kmetijami pri izvajanju preventivnih ukrepov, ki zmanjšujejo potrebo po zdravljenju.