Boštjan Špetič: Realnost bo nova disrupcija

Boštjan Špetič, eden izmed najbolj znanih slovenskih tehničnih podjetnikov, je v svojem najnovejšem intervjuju razkril svoje nove usmeritve v industriji založbe. Špetič, ki ima že 19 let izkušenj v različnih tehničnih in poslovnih projektih, je v svojem sodobnem poslu prešel skozi več različnih svetov od ljubljanske tehnološke kontrakulture do soustanoviteljstva zemantskega podjetja, ki je eno prvih slovenskih podjetij, ki so vstopile v mednarodni svet tveganega kapitala. Po prevzemu Zemante je postal mentor, vlagatelj v soustanoviteljstvu Tehnološkega foruma.

Špetič poudarja, da je njegovo novo podjetje v posebni fazi, kjer je še vedno v polovici prve faze zagona. Kljub temu poudarja, da je to področje zelo vznemirljivo, zanimivo in novo. Ko je govoril o svojem napredku v tehnološkem svetu v podjetju, je poudaril, da je napredek tako velik, da ga je mogoče zaključiti. V obeh primerih, po njegovem mnenju, gre za vprašanje, kaj vsebina nastane, kako doseže občinstvo in kdo v tej verigi zajame njeno vrednost.

Špetič je v svojem novem delu odkril, da je knjiga eden izmed najbolj zapletenih izdelkov, ki jih je mogoče imeti v roki. Mislil je, da je knjige lažje narediti, vendar je ugotovil, da je proces zelo dolg in zahteven. Potrebni so veliki koraki v sodelovanju strokovnjakov, da bi dosegel produkt, ki je lep v dostavljanju bralcem veselja, ki so vključeni v proces.

Špetič poudarja, da v svojem novem podjetniškem pristopu uporablja umetno inteligenco v vseh fazah knjige. To ne pomeni, da bodo avtomatizirali proizvodnjo knjig, ampak da bodo uporabili AI za izboljšanje v hitrejšem izvedbo procesov. Umetna inteligenca lahko pripravi osnutek, opozori na težave ali predlaga rešitve, vendar ne več prevzeti uredniške preseže, kulturnega konteksta in odgovornosti za končni produkt.

Špetič poudarja, da slovenska založništvo preveč osredotoča pozornost na knjige kot trgovski izdelek. Meni, da so založbe preveč obrtniške in zato ignorirale velik kos trga. Posledica tega ni nujno, da so ljudje nehali brati, temveč da so prenehali kupovati knjige v slovenskih knjigarnah. Ljudje kupujejo angleške knjige na letališčih, saj slovenskih prevodov ni.

Špetič je v svojem intervjuju poudaril, da bi Slovenci morali posvetiti več pozornosti svojim vsebinskim produktom, saj so potrebe še vedno tam in jih ni več mogoče doseči s sedanjim sistemom.

Špetič je v svojem podjetniškem življenju vstopil leta 2006, ko so socialne mreže in digitalni poslovni modeli ustvarili občutek, da je mogoče skoraj vse. Slovenska ekonomija je bila tik pred vstopom v euroobmočje, njena internacionalizacija pa je bila na vrhuncu. Špetič in njegov partner Andraž Tori sta bila diplomanti, stari približno 25 let.

Ključno okolje za njihov razvoj je bila Kiberpipa, ljubljanski laboratorij tehnološke radovednosti, kjer so srečevali programerji, podjetniki in ustvarjalci. Informacijsko so živeli v istem svetu kot tehnološka Kalifornija, čeprav so fizično ostali v Ljubljani. Špetič poudarja, da v Sloveniji vedno najdeš ljudi, ki so v svetovni špici v z njo delajo, ne glede na lokalno okolje. Takšni znaki so zelo zanimivi, saj meni, da podjetništvo zahteva iracionalen potisk, strast v neko vrsto nitiosti. Pomembno je, da človek o razmišljanju tem pod tušem zaradi tega ne more več. Če je obseden, ima možnost.

Špetič poudarja, da se bodo ljudje začeli vračati v fizični svet. Njegovi prijatelji v New Yorku pripovedujejo o mladih, ki bodo vsak dan več časa brez pripomočkov preživeli v družbi. Ne kot nostalgični do tehnologije, ampak kot nova oblika obnašanja.

Fizične knjige, časopisi, pogovori, druženje, delo z rokami in čas v naravi ne bodo ostanki prejšnjega sveta. Lahko postanejo prestiž prihodnosti. Na vprašanje, ali bo normalnost človeški pogovor, sprehod po gozdu, stik z otroki in poslušanje njihovega smeha postala nova disrupcija, Špetič odgovori brez oklevanja: "To je lepo povedano. Ja. Pravzaprav realnost".