Objavljeno poročilo o stanju voda na Hrvaškem: To so glavni izzivi

V zadnjih nekaj mesecih je Hrvaška doživela vrsto izzivov, povezanih z vodnimi viri, in poročilo Inštituta za vodo potrjuje, da je njena podzemna voda še vedno zelo dobre kakovosti, na primer, da je 95 odstotkov vodnih virov registriranih po predpisanem standardu. Poročilo temelji na podatkih iz več kot 900 vodnih virov, ki zajemajo reke, jezera, podzemno vodo, pristaniško in priobalno vodo. Cilj tega spremljanja je ocena trenutnega stanja vodnih virov in načrtovanje ukrepov za njihovo zaščito.

Ravnatelj Instituta Mario Šiljeg je poudaril, da ni nobenih pomembnih sprememb v splošnih trendih, kar ni razlog za opustitev, ampak potrjuje, da je treba varstvo vode obravnavati kot treninski proces.

Največji izzivi za ohranjanje vode so povezani z vodnimi ekosistemi. V zadnjih desetletjih so številni vodni viri regulirani, nadgrajeni ali spremenjeni zaradi zaščite pred poplavami, proizvodnjo energije, plovbo in drugimi dejavnostmi. Te spremembe so bistveno spremenile naravni tok rek, njihovo bivališče in življenjsko okolje milijard živalskih vrst, kar je prispevalo k zmanjšanju biodiverzitete. Obnova vodnih virov, po podatkih Inštituta za vodo, predstavlja ključni načrt za njihovo dolgoročno ohranjanje.

Hrvatsko poročilo podudara se s evropskim poročilom, ki poudarja podnebne spremembe, spremembe ekosistemskih voda, različne vire onesnaževanja in postavljanje prednostnih nalog. Potrjuje pomembnost nadaljnjih naložb v trajnostno pridobivanje in čiščenje odpadne vode, zmanjšanje onesnaževanja virov in obnavljanje vode iz naravnih virov.

Hkrati pa se Hrvaška sooča s problemom škodljivih kemikalij, zlasti perfluoroalkilnih in polifluoroalkilnih snovi (PFAS). Deset držav članic v Bruslju je odobrilo analizo krvi za PFAS, novo "življenjsko kemikalijo". Te snovi imajo široko razširjenost, od kuhinjskih pripomočkov do vodoodpornih oblačil in kozmetike, ter se kopičijo v okolju in človeškem organizmu. Zeleni organizirajo takšne akcije, da bi zmanjšali pomanjkanje krvne oskrbe evropske populacije s temi kemikalijami, ki povečujejo tveganje za raka, zmanjšujejo odpornost na okužbe in negativno vplivajo na razvoj otrok.

Državljani Kaštijuna, Istre, Gospića in Splitsko-dalmatinskih županij so pozvani, da se testirajo, ker živijo v bližini odlagališč ali industrijskih objektov. Poslanci Gordan Bosanac in Dušica Radojčić poudarjajo potrebo po ostrem pristopu k PFAS-u, da bi ga prepoznali kot škodo za okolje in ljudi, da bi ga preprečili.

Bosanac in Radojčić poudarjata, da je potrebno veliko strožje kaznovati onesnaževalce in da je treba dejansko sprejeti ukrepe. Hrvaška še ni sprejela direktive o kaznivih dejanjih proti okolju, ki naj bi se začela leta 2024 in naj bi bila uvedena do maja 2025.

Bosanac je poudaril, da izbacivanje PFAS ne pomeni propast industrije, saj že ena industrija radi na način izogibanja PFAS.

Medtem se Evropa spopada z drugim izzivom zaradi številnih tropskih noči, ki so povezane s podnebnimi spremembami. Tropska noč se opredeljuje kot obdobje, v katerem temperatura v 24 urah ne pade pod 20 stopinj Celzija. Te noči so pogostejše v državah, ki prej niso imele noči. Po raziskavi Meteorološkega urada se verjetnost pojavljanja neprekinjenih tropskih noči v srpanju znatno poveča. Strokovnjaki opozarjajo, da tropske noči povečujejo tveganje za zdravje, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih. Nočne noči se pogosto pojavljajo, ko ljudje živijo v svojih domovih, kjer vedno nimajo dostopa do klimatiziranega prostora.

Evropa je manj pripravljena na tropske noči zaradi manj razširjene uporabe klimatskih sistemov v primerjavi z drugimi deli sveta.