Razstava Preobrazba Ljubljane z urbano akupunkturo (Preoblikovanje Ljubljane skozi urbano akupunkturo) je bila odprta v Künstlerhaus Factory na Dunajskem Karlsplatzu. Dogodek predstavlja redko priložnost za dunajsko občinstvo, da priča evoluciji Ljubljane v dveh desetletjih, kot je predstavljeno s pomočjo več kot 50 ključnih projektov in več kot 20 let urbaničnih in arhitekturnih posegov.
Koncept "urbane akupunkture" izhaja iz ideje, da mest ni treba upravljati kot kirurške postopke, ki zahtevajo celovite načrte, ki jih izvajajo generacije. Namesto tega se v urbano tkivo uvajajo ciljni posegi, majhni, vendar strateško postavljeni. Ti posegi so zasnovani tako, da imajo valovne učinke, postopoma preoblikujejo značaj mesta, preden pride naslednji poseg. Ta metoda, ki jo je skoval arhitekt Janez Koželj, poudarja prilagajanje, integracijo in sprejemanje, ki se pojavljajo zaporedno.
Razstava prevaja to filozofijo v prostorsko obliko, z več kot 50 projekti, prikazanih skupaj s fotografijami, skicami in dokumentacijo o njihovem vplivu. Razstava vključuje več kot 50 projektov, ki zajemajo dve desetletji preobrazbe v Ljubljani, od katerih so mnogi predstavljeni kot fizične instalacije. Med njimi so akupunkturne igle, dvometrski markerji, vgrajeni v betonske podlage in skrbno razporejeni glede na postavitev mesta, ki odražajo, kako so ti projekti razporejeni po vsej Ljubljani. Vsaka instalacija vsebuje material, povezan s specifičnim posegom: fotografije, načrti in posnetki pogojev pred in po izvedbi.
Na osrednji steni je prikazan reliefski model mesta, ki obiskovalcem omogoča, da se v prostoru ne gibljejo okrog plošč, temveč med posegi, ki sledijo konturom Ljubljane. Urbana preobrazba Ljubljane se je resno začela leta 2000, ko so se zaradi hitre rasti in spreminjajočih se vzorcev urbanega življenja opustili začetni načrti. Mesto se je razširilo navzven, kapital se je preselil na obrobje, trgovska središča vzdolž obročne ceste pa so prevzela vlogo mestnega središča. Medtem je jedro mesta postalo vse bolj prazno in parkirišče je postalo težje, saj je trg Kongresa služil kot glavno parkirišče, trg Republike podobno in trg Prešeren kot glavni avtobusni križišče.
Novembra 2006 se je Janez Koželj pridružil ekipi župana Zorana Jankovića kot namestnik župana in mestni arhitekt. Njegovi zgodnji potezi so bili drzni in negotovi, zdaj pa se štejejo za bistvene dele identitete mesta. Med letoma 2012 in 2018 se je revitalizacija Slovenske Ceste, nekoč močno preobremenjenega prometnega koridorja, odvijala v fazah v več mandatih.
Razstava nadaljuje pripoved knjige Desetletji sprememb: Janez Koželj v preobrazba Ljubljane, ki jo je uredil Jeff Bickert in jo je razvila ekipa Kabineta 01, objavljena oktobra lani.
Slovenska Cesta je na primer hkrati javni prostor, preoblikovana prometna arterija, premik k enakosti mobilnosti in kraj, kjer so se ljudje začeli srečevati drugače. Knjiga s eseji, analizo in izjavami arhitektov, urbanistov, akademikov in kritikov gradi sliko procesa, ki ga ne vodi enotna vizija, temveč vztrajna zavezanost skupni smeri. Končuje s pismi iz oddaljenih lokacij: Melbourne, Gent in Dunaj.
Maria Vassilakou, nekdanja mestna načrtovalka na Dunaju, ugotavlja, da je Ljubljana večjo pozornost namenjala rekah in vodnim površinam kot samemu Dunaju, saj je obe prepoznala kot sestavni del identitete in vitalnosti mesta.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik