Nacionalni inštitut za statistiko (INS) je objavil nedavne podatke, ki kažejo na stalno zaskrbljenost zaradi revščine in socialne izključenosti v Romuniji. Po podatkih iz leta 2025 bo skoraj eden od petih Romunov - to je 18,4% prebivalstva - živel v gospodarstvih z dohodkom pod pragom revščine, več kot 5,2 milijona ljudi pa bo v nevarnosti revščine ali socialne izključenosti.
Podatki kažejo tudi na tendenco k povečanju revščine v nekaterih populacijskih kategorijah, kot so mladoletniki, otroci in starejši ljudje.
Stopnje revščine se razlikujejo glede na demografsko skupino. Največje tveganje za revščino so imeli mladostniki, stari med 18 in 24 leti, s stopnjo 25,8%, medtem ko so otroci in mladostniki, stari do 18 let, zabeležili stopnjo 23,6%. Osebe, ki živijo v gospodinjstvih z mladoletnimi ali odvisnimi mladostniki, so bile bolj izpostavljene tveganju revščine s stopnjo 21,2%, v nasprotju s 18,4% preostale populacije. Ženske so bile tudi bolj prizadete kot moški s stopnjo 18,7% v primerjavi z 18%.
Analiza podatkov INS kaže, da je pomanjkanje pokojnin in socialnih transferjev povzročilo dramatično povečanje števila oseb v revščini. Če ti dohodki ne bi bili izplačani, bi skoraj 44,2% prebivalstva to je približno 4,4 milijona oseb bilo prizadeto v revščini.
Približno 785.000 oseb, starih do 65 let, živi v gospodinjstvih z zelo zmanjšano intenzivnostjo dela, tj. v gospodinjstvih, v katerih odrasli zaslužijo manj kot 20% svojega delovnega potenciala.
Regije so se razlikovale glede stopnje revščine: jugovzhodna regija je zabeležila najvišjo stopnjo 38%, medtem ko je bila Bucharest-Ilfovska regija z najnižjo stopnjo 13,6% najbolj izpostavljena tveganju revščine ali socialne izključenosti v gospodinjstvih z dvema odraslima in tremi ali več odvisnimi otroki, z incidenco 50,2%, nato pa v gospodinjstvih z enim staršem, kjer kazalnik dosega 45,7%.
BNS poudarja pomen kolektivnih pogajanj pri zmanjševanju revščine in poziva k večjemu vključevanju socialnih partnerjev v oblikovanje socialne in plačilne politike.
Predsednik BNS, Dumitru Costin, je navedel, da si Romunija sama ne more privoščiti spreminjanja, nova evropska strategija pa ponuja pomemben okvir za ukrepanje, pri čemer je uspeh odvisen od sposobnosti držav članic, da načeloma preidejo v konkretne reforme.
Evropska strategija za boj proti revščini, ki jo je maja 2026 predstavila Evropska komisija, predstavlja pomembno spremembo v evropski socialni politiki. Dokument opredeljuje revščino ne le na ravni dohodkov, temveč tudi na podlagi kazalnika AROPE, ki vključuje tveganje revščine, hudo materialno in socialno pomanjkljivost in zmanjšano udeležbo na trgu dela. Približno 92,7 milijona Evropejcev, tj. 20% prebivalstva Evropske unije, je izpostavljenih tveganju socialne revščine. Nova strategija si prizadeva izkoreniniti revščino do leta 2050 in spodbuja strukturne pristope, ki se osredotočajo na zmanjšanje vzrokov, ki povzročajo revščino, ne le na socialne ukrepe.
4 poročil
Digi24NeodvisenSredinavčerajPrilagodjena sezonska stopnja brezposelnosti v Romuniji se je maja 2026 rahlo dvignila na 6,4%, kar je za 0,1 odstotne točke več v primerjavi z aprilom 2026. Brezposelnost med mladimi ostaja visoka, saj je dosegla 28,8% med mladimi v starosti od 15 do 24 let, kar pomeni, da so skoraj trije od desetih mladih, aktivnih na trgu dela, brezposelni. To Romunijo uvršča med najvišje stopnje brezposelnosti med mladimi v Evropski uniji. Število brezposelnih posameznikov v starosti od 15 do 74 let se je maja povečalo na 522.100, kar je več kot aprila 2026 in istega obdobja leta 2025. Brezposelnost žensk (6,5%) je presegla brezposelnost moških (6,3%), čeprav je brezposelnost odraslih (stari 25 do 74 let) ostala stabilna na 4,9%.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni statistični podatki Nacionalnega statističnega inštituta (INS), ki je uradni vir.
Digi24NeodvisenSredinapred 4 dnevi INS: Skoraj eden od petih Romunov je leta 2025 živel pod pragom revščine.Po podatkih, ki jih je objavil Narodni inštitut za statistiko (INS), je bilo v letu 2025 skoraj 5,2 milijona Romunov ogroženih zaradi revščine ali socialne izključenosti, kar predstavlja 18,4% prebivalstva, ki živi v gospodinjstvih z dohodki pod pragom revščine. Stopnja tveganja revščine (AROPE) je bila 27,4%, kar je rahlo manj kot leta 2024.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni statistični podatki o revščini in socialni izključenosti v Romuniji, ne da bi odkrito podpirali ali kritizirali določene politične stranke ali politike.
AdevărulNeodvisenSredinapred 5 dneviThe first European Union Strategy to Combat Poverty has placed pressure on member states to accelerate social reforms and labor market changes. The National Trade Union Block (BNS) welcomed the European Commission's document and called on the Romanian government to urgently revise minimum wage policies, collective bargaining systems, social protection mechanisms, and affordable housing. Romania faces significant challenges, as over a quarter of its population is at risk of poverty or social exclusion, one of the highest rates in the EU. BNS highlights that wages have failed to keep up with the rising cost of living, inflation has reduced purchasing power, and the expansion of non-standard work arrangements has worsened working poverty. The strategy emphasizes the role of collective bargaining in reducing poverty, noting that countries with higher coverage of such agreements tend to have lower poverty rates among employed individuals. BNS argues that Romania needs to strengthen social dialogue and grant social partners a genuine role in shaping wage and social policies. According to BNS President Dumitru Costin, fighting poverty requires more than just social benefits—it demands liv
Ocena pristranskosti (Sredina): The article presents the views of the National Trade Union Block (BNS), which advocates for specific reforms related to wages, social protections, and labor conditions. However, the piece does not exhibit overtly biased language, one-sided sourcing, or editorializing. It provides context about theEU
Digi24NeodvisenSredinapred 5 dnevi BNS pritiska na vlado: zahteva nujne reforme delovne zakonodaje. Rumunija si ne more več privoščiti odlaganja teh spremembNacionalni sindikalni blok (BNS), glavna zveza delavskih sindikatov v Romuniji, je pozval vlado, naj nujno izvede reforme v delovni zakonodaji, sistemih socialne pomoči in stanovanjskih politikah. To je odgovor na objavo prve strategije Evropske unije za boj proti in preprečevanje revščine. BNS poudarja, da so inflacija, nestandardne delovne ureditve, pogodbe za določen čas in nenamerno delo s krajšim delovnim časom zmanjšale kupno moč delavcev in povečale delovno revščino. Poudarjajo pomen kolektivnih pogajalskih pogodb in ugotavljajo, da države z višjo pokritostjo takih pogodb doživljajo nižjo stopnjo delovne revščine. BNS trdi, da se Romunija sooča z nekaterimi najvišjimi tveganji revščine in socialne izključenosti v EU in poudarja, da je za boj proti revščini potrebno več kot le socialne koristi. Zahteva dostojne plače, kakovostna delovna mesta, cenovno dostopno stanovanje in učinkovite javne storitve.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja zahteve BNS in njihovo utemeljitev, ki temelji na strategiji EU, ne da bi očitno naklonil nobeni strani. Vključuje neposredne citate iz BNS in ne uvaja zunanjih komentarjev ali pristranskega jezika.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik
RO
