Beseda o spravi: »Revolucija Ljubezni« Bogdana Vidmarja

Kulturna pobuda z naslovom "Revolucija ljubezni", ki jo je začel pokojni duhovnik Bogdan Vidmar, je sprožila obnovljeno zanimanje za spodbujanje čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo vzdolž istrske obale.

Njegova zapuščina še naprej vpliva na lokalne skupnosti, z ustanovitvijo Zavod 1539, fundacije, namenjene spodbujanju kulture, humanizma in religije v regiji. Zgodovina območja sega stoletja nazaj, zaznamovana z interakcijo med slovansko in romansko kulturo.

Vendar pa je v 19. stoletju ob liberalizaciji narodov in postopnem odstranitvi Boga iz osebnega in družbenega življenja naraščal nacionalizem. Ta proces je dosegel svoj vrhunec v 20. stoletju, ko je kolektivizem krepil individualizem in nacionalne interese, kar je privedlo do obeh svetovnih vojn in hladne vojne. Po prvi svetovni vojni so bila obalna območja dodeljena Italiji, kar je privedlo do dveh desetletij fašističnih politik, katerih cilj je bil izbris slovenske identitete.

Zgodovinski zapisi kažejo, da so Italijani v tem obdobju v regiji Primorska povzročili približno dvajset smrti. Po italijanski predaji septembra 1943 so nemške sile zasedle dele Gorice in Trsta. Do konca druge svetovne vojne so partizani prevzeli nadzor nad Trstom in Gorico med 1. majem in 12. junijem 1945.

Pojavila se je pravilo: vsi Italijani so bili obravnavani kot fašisti, vsi Slovenci pa kot komunisti. Sčasoma so se odnosi začeli ogrevati. Leta 1955 je Dunajski sporazum delno odprl meje za omejeno trgovino, nato pa so sledili sporazumi iz Osima leta 1975. Slovenija je pristopila k EU leta 2004 in odstranitev mejnega nadzora leta 2007 je dodatno ublažila napetosti. Oba mesta, Gorizia in Nova Gorica, sta prepoznala pomen medsebojnega sodelovanja. Leta 2011 sta ustanovila euroregijo Gorizia, leta 2019 pa sta se odločila za skupno kandidaturo za EPC 2025.

V tem duhu sodelovanja in partnerstva je Bogdan Vidmar delal v regiji Gorica. Leta 2021 ga je poslal koparski škof, da bi Cerkev vključil v dejavnosti EPC, in organiziral cerkveni odbor za EPC, ki se je kasneje razvil v Zavod 1539, Inštitut za kulturni razvoj, humanizem in religijo.

Oba frančiškanska samostana v Gorici sta uspešno sodelovala na razpisih, Sveta Gora je organizirala romarsko pot "Gorican Camino" od Aquileia do gore svete Marije, frančiškanski samostan v Kostanjevici-Kapela pa je z vinskim festivalom "Vino miru". Škofovski razpis je skušal pritegniti udeležence, ki bi prispevali k kulturnemu in duhovnemu oživljanju regije.