Bernat Castany, filozof: "Humor prekine vsako hierarhijo in nas vse izenači".

Bernat Castany, španski filozof s sedežem v Barceloni, je izdal svoje zadnje filozofsko delo Una filosofía de la risa (Filozofija smeha). Knjiga raziskuje vlogo humora v človeški družbi, trdi, da smeh služi kot močan izravnalnik, razbija socialne hierarhije in spodbuja skupno razumevanje med posamezniki.

Castanyjeva nova knjiga opisuje zgodovinski pomen smeha, poudarja njegovo prisotnost v starodavnih grških in rimskih kulturah ter v renesančnih in razsvetljenjskih obdobjih.

Ta taktika je po njegovem mnenju omogočila takim skupinam, da prevladujejo v javni sferi na načine, ki so bili prej rezervirani za bolj progresivna ali levičarska gibanja. V odgovoru na to dinamiko Castany poudarja pomen ponovne uveljavljanja humora kot orodja za socialno enakost in ne kot orožje agresije.

Castany priznava vrednost satiričnih publikacij, kot sta Mongolija in El Jueves, ki za kritiko družbenih norm uporabljajo grenko duhovitost in ironijo. Vendar pa trdi, da te oblike humora ne bi smele nadomestiti širših, bolj radostnih vidikov smeha. Namesto tega zagovarja filozofijo humora, ki spodbuja vključevanje in medsebojno spoštovanje.

Da bi pojasnil svoje stališče, Castany ponuja primer, ki vključuje uporabo humora za izpodbijanje škodljivih prepričanj. Opisuje, kako lahko posmehujoča praznoverja, ki vlivajo strah, krepijo skupnosti tako, da spodkopavajo zatiralne ideologije. Podobno opozarja na zgodovinsko prakso razsvetljenskih mislecev, ki so uporabili parodijo in satiro, da bi izpodbili avtoritarizem in spodbujali intelektualno svobodo. Za Castanyja je ključna razlika v tonu in namenu smeha: mora biti tisti, ki dviguje, ne pa razdvaja.

Filozof se dotakne tudi psiholoških mehanizmov, ki stojijo za smehom, in navaja teorije, ki kažejo, da se smejemo, ker se v določenem trenutku počutimo boljši ali inteligentni. Pojasnjuje, da ko razumemo pametno besedno igro ali duhovito pripombo, doživljamo občutek osebnega dosežka. Ta oblika smeha, trdi, ni samo odziv na humor, temveč je praznovanje naših kognitivnih sposobnosti in naše sposobnosti, da se z drugimi povežemo na igriv, vendar smiseln način.

Verjame, da se lahko družbe, ki sprejemajo smeh kot univerzalni jezik, premaknejo k večjemu sočutju in razumevanju.