V Parizu je bila odkrita spominska plošča za Baltično pot

Spominska plošča, ki označuje zgodovinski protest baltske poti, je bila razkrita prejšnji teden na Île aux Cygnes v Parizu. Dogodek je počastil eno izmed najbolj pomembnih evropskih demonstracij mirnega upora, ki je potekala leta 1989.

Med udeleženci so bile visoke osebnosti, kot so Rasa Budbergytė, namestnica predsednika litovskega parlamenta, estonska premierka Kristen Michal, latvijski premier Andris Kulbergs, francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad in pariški župan Emmanuel Grégoire.

Opozorili so, da demonstracije ne odražajo le želja baltskih narodov, temveč tudi širše teme civilnega upora in pravne države. Dogodek je bil tudi priznanje dolgoletne podpore Francije baltskim državam, vključno z njeno zavrnitvijo priznanja sovjetske okupacije teh ozemelj med hladno vojno.

Na ta dan je približno dva milijona ljudi iz Litve, Latvije in Estonije oblikovalo neprekinjeno človeško verigo, ki se razteza več kot 650 kilometrov, od stolpa Gediminas v Vilniju do stolpa Hermann v Tallinnu.

Ta lokacija je bila izbrana namerno, saj je odražala simbolično naravo prvotne človeške verige in okrepila povezavo med vzrokom Baltika in globalnimi gibanji za svobodo. Spominska plošča je bila postavljena natančno na mesto, kjer se je pariški pohod zaključil, da bi spomin na ta dogodek ostal dostopen prihodnjim generacijam. Izbira lokacije je tudi poudarila stalno partnerstvo med baltskimi državami in Francijo, ki odraža medsebojno spoštovanje in skupna demokratična načela.

Obred je vključeval razmišljanje o nadaljnjem pomenu miru, enotnosti in spoštovanja mednarodnega prava, vrednot, ki so se štele za bistvene ne le v kontekstu baltske poti, temveč tudi pri obravnavanju današnjih vprašanj, kot je konflikt v Ukrajini.

Ta plošča bo stalni znak potovanja baltskih držav k neodvisnosti in njihovih trajenih vezih s Francijo.