Zmanjšuje se delež lastnega financiranja za stanovanjske kredite

Finančni nadzorni organ (Finanssivalvonta) je dvignil največje razmerje med posojilom in vrednostjo (LTV) za hipoteke na nakupi, ki niso prvič, na 95 odstotkov. To pomeni, da lahko banke zdaj ponudijo posojila, ki pokrivajo do 95 odstotkov nakupne cene nepremičnine, tudi za kupce, ki že imajo domove.

Ta ukrep prihaja po zakonodajnih spremembah, sprejetih v začetku tega poletja, ki so Finančnemu nadzornemu organu podelili pooblastila za povečanje največjega razmerja LTV za kupce nepremičnin, ki ne kupujejo prvič, za do pet odstotnih točk.

Predsednica nadzornega sveta, Marja Nykänen, je v sporočilu za javnost izjavila, da bodo četrtletno ocenjevali pogoje za nadaljevanje poenostavitve.

Poleg zvišanja razmerja LTV je Finančni nadzorni organ tudi odločil, da bo za banke ohranil zahtevek za variabilno kapitalsko zadostnost na ravni 0,0 odstotka. Ta ukrep zagotavlja, da finančne institucije ostanejo stabilne, medtem ko omogočajo večjo prožnost pri hipotekarnem posojanju. Poleg tega so bile zahteve za druge pomembne kreditne institucije nespremenjene. Odločitev odraža ravnovesje med podporo trgu stanovanj in ohranjanjem stabilnosti širšega finančnega sistema.

Finančni nadzorni organ je ugotovil, da so ti trendi poslabšali zunanji dejavniki, kot so geopolitične napetosti in negotove gospodarske napovedi. Z zvišanjem razmerja LTV upata organi spodbuditi dejavnost v stanovanjskem sektorju, tako da bodo obstoječim lastnikom stanovanj olajšali refinanciranje ali nakup dodatnih nepremičnin brez večje vplačila.

Reakcije na novo politiko so se med deležniki razlikovale. Nekateri strokovnjaki v industriji menijo, da je odločitev pozitiven korak k stabilizaciji stanovanjskega trga in trdijo, da lahko večja razpoložljivost posojil pomaga odpraviti sedanjo stagnacijo. Drugi opozarjajo, da čeprav poteza zagotavlja takojšnjo olajšanje, so za zagotovitev trajnostne rasti v stanovanjskem sektorju še vedno potrebne dolgoročne rešitve.

Finančni nadzorni organ načrtuje, da bo v prihodnje četrtletno pregledal učinkovitost politike. Ta pristop omogoča prožnost pri prilagajanju ukrepov glede na razvoj stanovanjskega trga. Če se na trgu pojavijo znaki izboljšanja, lahko organ razmisli o nadaljnjih prilagoditvah ali celo vrne na prejšnje omejitve. Nasprotno pa bi lahko, če se stanje poslabša, uvedli dodatne ukrepe za zagotovitev nadaljnje podpore. Osredotočenost ostaja na zagotavljanje, da bo stanovanjski trg ostal odporen, hkrati pa se izognili prekomernemu tveganju s strani finančnih institucij.