Po treh desetletjih od Daytonskega sporazuma se Bosna in Hercegovina še naprej sooča z pomembnimi političnimi, ustavnimi in gospodarskimi izzivi, so ugotovili strokovnjaki, ki so se zbrali na mednarodni konferenci, katere ugotovitve so zbrali v publikaciji Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. Avtorji opozarjajo, da so vojne človeške izgube in dolgoročno razseljevanje pustile globoke posledice na gospodarstvo in trg dela, pozivajo k ustavnim reformam, pospešeni evropski integraciji, nadaljevanju misije EUFOR in ohranjanju aktivne vloge Urada visokega predstavnika v procesu stabilizacije in reform v državi.
V publikaciji je poudarjena potreba po uskladitvi ustave Bosne in Hercegovine s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, krepitvi funkcionalnosti institucij in natančnejši opredelitvi odgovornosti med različnimi ravnmi vlade.
"Tri merila bi bila predmet široke javne razprave, da bi lahko državljani izrazili svoja stališča o vseh teh zadevah, po kateri bi bil ta predlog predložen parlamentarni skupščini, ki bi morala pripraviti novo ustavo", je dejal Kasim Trnka, strokovnjak za ustavno pravo.
Poudarjeno je bilo, da je Bosna in Hercegovina med vojno izgubila več deset tisoč življenj, stotisoče državljanov pa so bili prisiljeni zapustiti državo, posledice tega procesa pa so še danes vidne v obliki staranja prebivalstva, pomanjkanja kvalificirane delovne sile in nenehnega odhoda mladih in izobraženih posameznikov.
"To so velike žrtve, ki jih je težko oceniti kvantitativno, kar pomeni, da jih je težko oceniti v denarju, vendar so izgube Bosne in Hercegovine, tako izgube človeškega kot materialnega kapitala, vsaj trikrat večje od sredstev, vloženih v Bosno in Hercegovino", je dejal Fikret Čaušević, član dopisnika ANUBiH.
Posebna pozornost je bila namenjena nadaljnjemu delovanju Urada visokega predstavnika (OHR) v tesnem sodelovanju s posebnim predstavnikom Evropske unije.Avtorji priporočil menijo, da bi natančno usklajeni ukrepi mednarodnih akterjev lahko pripomogli k doseganju potrebnega političnega soglasja za izvajanje reform in napredek na evropski poti.
"Bosna in Hercegovina iz več razlogov, geopolitičnih in drugih notranjih, potrebuje institucijo visokega predstavnika, vendar bi bile njene dejavnosti prilagojene glavnemu cilju - ki je vodenje pogajanj za članstvo, zagotavljanje pomoči in zagotavljanje pospeševanja", je dejal akademik Mirko Pejanović.
Poleg tega je bil poudarjen pomen nadaljevanja misije EUFOR Althea, pri čemer je bilo poudarjeno, da predstavlja pomemben dejavnik pri preprečevanju morebitnih destabilizirajočih procesov in zagotavlja dodatna jamstva za ohranjanje miru in varnosti v Bosni in Hercegovini.
Na zasedanju Sveta predsednikov Stranke demokratičnega delovanja (SDA), ki je potekalo v Tešanju, se je udeležencem obrnil predsednik stranke Bakir Izetbegović. Izetbegović je med svojim govorom govoril o gospodarskih rezultatih Tešanja, kot tudi o političnem in socialnem položaju v Bosni in Hercegovini, s kritiko, usmerjeno proti sedanji vladi.
Na začetku je župana občine Tešanj Suada Huskića pohvalil za stalno krepitev lokalnega gospodarstva in poudaril, da najnovejši podatki o fiskalnem prometu kažejo močno rast.
"Tešanj je dosegel in presegel nekatera upravna središča, ki imajo dvakrat ali trikrat več prebivalcev in so kljub temu prednostna upravna središča, zato je Tešanj resnično zgled, ki bi mu bilo treba slediti po vsej Bosni in Hercegovini", je dejal vodja SDA.
Zaupanje v lastne zmožnosti
Izetbegović je nato komentiral širši položaj v državi in ocenil, da so izzivi, s katerimi se Bosna in Hercegovina danes sooča, med najtežjimi od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma.
"Trideset let je minilo od konca vojne. Nekateri akterji, ki so bili močno z nami, so odšli. Med mednarodno skupnostjo je tudi utrujenost. Odprle so se nove vroče točke. Pričakujemo brutalnost močnih in velikih. Moramo razumeti, da se moramo najprej zanašati na sebe in na lastno moč", je sporočil Izetbegović.
Izetbegović je glede vloge Urada visokega predstavnika (OHR), izvajanja Dejtonskega sporazuma in pravne države ocenil, da pogoji iz programa 5+2 niso zadostni za zaprtje OHR.
"Lahko blokirajo vse, kar hočejo. OHR je več kot 800-krat uporabil svoje bonske pooblastila, da bi to preprečil. In zdaj pravijo, da bi se morali strinjati. Če bi nas pustili takole, bi vstopili v zastoj, in to se ne bi smelo zgoditi", je dejal.
Integracija in gospodarstvo
Kot prednostne naloge je navedel volilno zmago, krepitev politične stabilnosti in vrnitev, kot je dejal, izkušenih in odločilnih političnih sil. Zlasti je poudaril potrebo po pospeševanju evroatlantskih integracij, krepitvi diplomacije in lobiranja, vključno z večjo vključenostjo diaspore.
Poudaril je, da je treba s pospešeno gradnjo cest, energetskih objektov, železnic in letališč osredotočiti na gospodarski razvoj, infrastrukturo in zaposlovanje.
BA
