Ali poznate zavetnika vladarjev in politikov?

Ali poznate zavetnika Vladarjev in politikov? To vprašanje se vidi v naslovu novice, ki obrne pozornost na enega izmed najbolj znanih svetnikov v zgodovini Krščanske cerkve Tomaža Mora. Danes, 1. avgusta, je cerkev spominjala na boga svetnika, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 2000 razglasil za zavetnika Vladarjev in politikov. Tomaž More, angleški svetnik, humanistični pisatelj države inc, je bil samo ne zvest svojemu kralju, temveč še bolj svoji vesti, kar je na koncu povzročilo njegovo smrt.

Tomaž More se je rodil 7. februarja 1477 v Londonu. Njegov oče je bil sodnik, ki ga je poslal v šolo. Tomaž je študiral pravo v Oxfordu in je bil že pred tridesetimi leti poštni odvetnik. Leta 1504 je postal član britanskega parlamenta. Po nekaj letih je ugotovil, da je poklican v družinsko življenje in zato odločil za poroko s svojo ljubljeno Jane Colt.

V svojem domu je bil Tomaž More znan po svojih prostovoljnih naravi v zvestobi svoji religiji. Vsak dan je išel k maši, bil je prijatelj revnih in se zanimal za njihovo osnovno potrebo. Družina je bila znana po svojem gospodarsko in duhovno bogatem življenju. Vsak večer so se zbrali v skupini molitvi, pri ubogih pa je kateri od otrok prebral odlomek iz Svetega pisma. Tudi gost medovanji v hiši so bili pogovore na visoki ravni, tako da je v hiši prihajali pomembni možje tistega časa, kot tako Erazem Rotterdamski, slikar Hans Holbein v škofu John Fisher.

Tomaž More je bil zelo uspešen v svojem poklicu. Ko je leta 1509 kralj Henrik VIII. zasedel prestol, je Tomaž najprej delal kot diplomat, pozneje pa je postal njegov tajnik v svetovalcu. Po povišanju v vitezo je za kralja napisal polemično razpravo, usmerjeno proti Martinu Lutru. V tem času je bil Henrik VIII. še vedno katoličan in je bil počaščen z naslovom "Branilec vere".

Kralj Henrik VIII. je bil prvotno odličen vladar. Poročil se je s špansko princeso Katarino Aragonsko, ki mu je rodila prestolonaslednico. Kralj je zaljubil v dvorno damo Ano Boleyn, hotel, da papež njegov zakon razglasil za neveljavnen. Tomaža je poslal za kanclerjo, v upanju, da mu bo pomagal uresničiti svoje načrte.

Tomaž More je bil obsojen na smrt kot veleizdajalec. 6. julija 1535 je bil obglavljen. Nasprotoval je Henrika VIII., obsodil je njegov razzuzdani življenjski slog v številnih lokacijah. Nadškof Cramner je leta 1533 razglasil Henrikov zakon za neveljaven, kar je pripeljalo do tega, da je Ana Boleyn postala kraljica.

Ljudje so morali priseči zvestobo kralju kot vrhovnemu cerkvenemu voditelju. Tomaž tega ni hotel storiti, ker bi ravnal proti svoji vesti. Več kot leto dni je bil zaprt v londonski ječi Tower, pa ga tudi ni "omehčalo". Obsodili so ga na smrt kot veleizdajalca 6. julija 1535 je bil obglavljen. Skupaj s prijateljem, kardinalom Janezom (Johnom) Fisherjem, ki je umrl kot mučenec malo pred njim, 22. junija 1535, bila sta leta 1886 razglašena za blažena leta 1935 za svetnika.

Tomaž More je bil tudi zelo produktiven pisar. Njegova knjiga *Utopija*, v kateri je razložil svoje misli o vodstvu države v politiki, je še danes zelo pomembno delo. V svojem življenju je bil Tomaž More ne le zvest svojemu kralju, temveč tudi svoji vesti, kar je na koncu povzročilo njegovo smrt. Njegova zvestoba v moralnosti je ostala tako vplivna še danes, kar je razlog, zakaj je bil razglašen za zavetnika Vladarjev v politiki.