Ustavni svet je odločil proti zakonu, ki prepoveduje platforme družabnih medijev za mladoletnike, mlajše od 15 let, in je ukrep označil za "preveč splošen" in "neprilagojen, potreben ali sorazmeren" cilju varstva pravic otrok.
Gabriel Attal, kandidat za predsednika republike pod stranko Renesanse, je pozval predsednika Emmanuela Macrona, naj to vprašanje predloži nacionalnemu referendumu. V članku, objavljenem v La Tribune, trdi, da bi sedanji zakonodajni proces odložil izvajanje ukrepa za skoraj dve leti, zaradi česar bi bili milijoni otrok izpostavljeni potencialno škodljivim spletnim vsebinam. Trdi, da bi referendum omogočil hitrejše ukrepanje in zagotovil, da bi francoski ljudje imeli neposredno besedo pri oblikovanju politik, ki vplivajo na njihove otroke.
Attal, ki je imel ključno vlogo pri oblikovanju prvotne zakonodaje, trdi, da zakon spada v področje uporabe 11. člena Ustave, ki omogoča referendume o vprašanjih socialne politike.
Svet je tudi podprl nekatere kmetijske reforme, kot je začasna ponovna uvedba dveh prepovedanih pesticidov, čeprav so bile podvržene dodatnim omejitvam. Med najbolj spornimi odločitvami je bila odločitev o pravici do smrti s pomočjo. Svet ni našel ustavnih kršitev v zakonu, kar je učinkovito odprlo pot za eutanazijo in samomor s pomočjo zdravnika v posebnih okoliščinah.
Odločba je omogočila izjeme, kot je možnost celotnih institucij, kot so katoliške klinike, da se izberejo na podlagi svobode podjetništva in združevanja. Poleg tega so farmacevtom odobrili klavzulo "zavesti", ki jim omogoča, da zavrnejo sestavljanje smrtonosnih snovi. Te odločitve odražajo vse večjo pripravljenost Sveta, da razširi posamezne pravice ob ohranjanju ustavnih meja. Odločitev o blokiranju prepovedi družbenih medijev je privedla do ostrih kritik zakonodajalcev in skupin civilne družbe. Nekateri trdijo, da je razlaga Sveta o sorazmernosti preveč široka in spodkopava prizadevanja za zaščito mladih uporabnikov pred digitalnimi tveganji.
Medtem pa zagovorniki zakona trdijo, da je Svet prekoračil svoje pristojnosti z uvedbo strogega okvira, ki ne upošteva zapletenosti sodobne tehnologije in starševskega nadzora.
To stanje poudarja stalno napetost med državnim posegom v osebne svoboščine in potrebo po zaščiti ranljivih skupin prebivalstva, zlasti otrok.V prihodnjem zakonodajnem zasedanju bo vprašanje, kako uravnotežiti te konkurenčne interese, verjetno prevladovalo v javnem diskurzu.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik
France
