V članku so opisane osebne izkušnje in spomini, povezane z "Café Engländer" v Dunaju v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, poudarjajo pa vlogo kavarne kot družbenega središča, kjer so se ljudje srečevali, prepirali, se zaljubili in doživeli različne čustva. Avtor se spominja svojega časa v kavarni, ki so jo obiskovali tisti, ki so želeli "izvzeti nekaj haxn" (verjetno tipkarska napaka ali slang za nekaj, kot je "hacks" ali "haxn", ki je lokalni izraz), in opisuje vzdušje kot kaotično in živahno. Kavarno so oblikovali trije pokrovitelji,C, A in W, ki so bili opisani kot navdušeni nad nekonvencionalnim vedenjem in prezirom do sodobnih trikov.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Čeprav članek ne govori neposredno o politiki, uporablja metaforični jezik in kulturne reference, ki se ujemajo z levičarskimi vrednotami, kot je vrednotenje pristnosti nad površnostjo in žalovanje zaradi izgube pristne človeške povezave.






