V članku je obravnavana študija, ki jo je izvedla Univerza Linnaeus, ki jo je vodil Selcen Ozturkcan, in ki raziskuje, kako interakcija z roboti in klepetalniki, ki jih poganja AI, spreminja človeško vedenje. Raziskava, objavljena v reviji AI & Society, uvaja koncept "robotoidnega človeštva", kjer ljudje zaradi dolgotrajne interakcije začnejo sprejemati vedenje, podobno strojem. V študiji je poudarjeno, da ti sistemi AI, zasnovani tako, da posnemajo človeške geste in čustva, vplivajo na uporabnike, da prilagodijo svoje načine komuniciranja, sčasoma pa jih naredijo bolj strojne. Raziskovalci ugotavljajo, da medtem ko se AI uči od ljudi, se tudi prilagaja, kar vodi v vzajemno transformacijo AI. Ta pojav vzbuja etične pomisleke o tem, kako bi se lahko človeška identiteta razvijala skozi nenehno sodelovanje z inteligentnimi stroji.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo razpravo o ugotovitvah študije, ne da bi očitno zagovarjal katero koli politično ideologijo.





