Lastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 2017
Lastništvo
Spletni časopis je novična spletna stran o politiki in medijih, ki jo je leta 2017 ustanovil veteran novinar in urednik Peter Jančič (nekdaj Večer, Delo in Siol.net), ki je odgovorni urednik in direktor založnika.
Financiranje
Financiranje prihaja iz oglaševanja in podpore bralcem, ki jo v nekaterih letih dopolnjujejo subvencije za sofinanciranje ministrstva za kulturo (npr. približno 8.397 evrov sofinanciranja v letu 2019 prek javnega razpisa).
Pripadnost in usmeritev
Spletni časopis je v uredniškem smislu izrazito kritičen do levičarskih/liberalnih vlad in simpatiziral s srednjo desnico, Jančičev komentar pa mu daje jasno desno usmerjeno stališče (pogosto ga odobrijo konzervativni mediji, kot sta Demokracija in Domovina).
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Konservativno
- Izmerjeno iz poročanja
- Bolj konservativnona podlagi 12
65/100
Dejstva
45/100
Objektivnost
12
Članki
12
poročil
Dejstva: Kako točno članki tega medija poročajo o dejstvih, presojano glede na primarne vire in soglasje med mediji. Štejejo samo članki, ki navajajo svoje vire.
Objektivnost: Kako nevtralno je pisanje — ali poročanje ostaja brez avtorjevih lastnih preferenc in mnenj.
Nedavno poročanje

Na zaslonu rdeče, parkirišč pa kolikor hočeš
V članku se obravnava izvajanje novih prometnih predpisov na Vršiškem prelazu v Sloveniji, ki so bili uradno uvedeni 15. junija 2026 in so začeli delovati 1. septembra 2026. Avtor kritizira odločitev in ugotavlja, da imajo cestninska vrata (zapornice), nameščena na prelazu, malo pomena za upravljanje prometa in so neučinkovita, saj cesta ostaja odprta vse leto, razen med posebnimi dogodki, kot so zimski snežni padaji ali poletne kolesarske dirke. Avtor opisuje svojo izkušnjo srečanja z rdečimi signali, ki kažejo polna parkirišča, vendar kmalu po tem najdejo razpoložljive prostore, poudarja pa zmedo, ki jo povzroča sistem. Trdijo, da je cestninski sistem nepotreben in slabo načrtovan, kar vodi do zmanjšane parkirne zmogljivosti in preveč ozke ceste. V članku se omenja tudi pomanjkanje cestnine, ki je bila prvotno namenjena za vrhunsko sezono, zdaj pa je bila razširjena na celotno leto, kar avtor imenuje nezakonito. Avtor predlaga, da bodo cestninska vrata na prelazu lahko še naprej omejevala promet in kritizira finančno odgovornost za načrt.

VRŠIČ – POD ČRTO
V članku se razpravlja o zaključku gradbenih del na Vršiču in postavlja kritična vprašanja o stanju infrastrukturnega projekta. Trdi, da so oblasti zavajale javnost, ko so zamude pripisovale zimskim pogojem in turističnemu parkiranju, medtem ko je bil pravi problem slab načrtovanje in upravljanje. V članku je poudarjeno, da je Direktorat Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) izdal dovoljenje za delno zaprtje ceste z enosmernim prometom od maja do junija 2026, kar je standardna praksa zunaj vrhunske sezone. Vendar je bila situacija na Vršiču slabša kot v prejšnjem letu kljub podobnim vremenskim razmeram. Ključne pomisleke vključujejo, kdo je odobril uničenje obstoječih parkirnih površin na vrhu in njihovo pretvorbo v gradbišče, čeprav so bile v bližini že na voljo alternative. V članku se kritizira pomanjkanje varnostnih in organizacijskih ukrepov med gradnjo in vprašanja, zakaj so bili uvedeni novi predpisi o prepovedi parkiranja, če ni bilo parkirnih mest, da bi začeli s točkami. Prav tako poudarja, da je bila uvedena brezplačna avtobusna služba, ki plačuje davke, je bila uvedena, da bi nadomestila to parkiranje.

Konec depolitizacije: spremenjeno delovanje Spletnega časopisa
Glavni urednik spletnega časopisa je napovedal, da bo začasno prenehal delati tam, da bi se od 1. julija vrnil na vodstvo portala Siol.net. Prejšnje obdobje neodvisnega novinarstva pripisuje podpori bralcev, ki je sledila "depolitizaciji" medijev, kot jo je opisal, po nastopu vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Avtor trdi, da je v tem obdobju portal Siol.net cenzuriral njegove članke, v katerih je kritiziral politike, kot so Asta Vrečko, Robert Golob in Zoran Janković. Poudarja, da je ministrstvo za kulturo, pod vodstvom Aste Vrečko, njegovi založbi zavrnilo status javnega interesa, kar je omejilo njihovo možnost prejemanja državnih sredstev. Članek se konča z zahvalo podpornikom in drugim medijem, ter z opravičilom za morebitne napake, storjene med njegovim delovanjem.

Lenoba ali sabotaža? Golob in Han z odsotnostjo zrušila lastno preiskavo SDS
Izredna seja slovenskega parlamenta se je nenadoma končala, ko šest ključnih poslancev opozicije iz strank Svoboda, Socialni demokrati in Levica ni glasovalo, kar je pripeljalo do zavrnitve predlagane točke dnevnega reda s 38 glasovi proti 34. Zato parlament ni ustanovil preiskovalne komisije, ki so jo te stranke zahtevale, da bi preučila obtožbe, da je opozicijska stranka SDS najela zasebno obveščevalno družbo Black Cube za izvajanje intervjujev z vodilnimi predstavniki levice pred nedavnimi volitvami. Zahteva je vključevala tudi nadaljevanje preiskav proti medijskim ustanovam in novinarjem, ki so naklonjeni desni strani, ki so bile že začete, vendar so bile prekinjene v prejšnjem poslanskem mandatu. Članek opozarja, da je bilo veliko članov Demokratične stranke prisotnih, vendar so se vzdržali glasovanja, medtem ko je bilo več drugih poslancev desne strani odsotnih. Po glasovanju je objava na družbenih omrežjih novinarke Jelke Godec kritizirala odsotne voditelje opozicije in primerjala njihovo vedenje s prejšnjimi primeri, ko so izpustili glasovanje o občutljivih temah, kot so sodni postopki, povezani z Izraelom.

Fotopub nad bankrotirane Mijiće
Članek kritizira slovensko levosredno politično elito, posebej pa se posveča aferi "Fotopub", v kateri so bili vpleteni politik Boris Mijic ter kulturne osebnosti, kot sta Luka Mesec in Asta Vrecko. Avtor trdi, da je sedanja vlada, po prevzemu oblasti pred štirimi leti, izvedla čistke v policiji in medijih, kar je pripeljalo do umika že objavljenih člankov in komentarjev, ki so podrobno opisovali te afere. Avtor trdi, da je bil njegov lasten prispevek na spletni strani Siol.net cenzuriran, ker je postavljal vprašanja o neodvisnosti sodstva glede obtožb proti sodniku Dušanu Josipu Smodeju in je kritiziral spremembe vodstva policije kot politično motivirane. V prispevku se trdi, da trenutno sodne in medijske institucije ščitijo politike na oblasti, hkrati pa zatirajo informacije o nepravilnostih, pri čemer avtor navaja konkretne primere pravnih sporov in odločitev etičnih komisij.

Izredni dogodki kot državna skrivnost: Ko ljudje čakajo, uredniki pa se klanjajo Nikam Kovač
Članek kritizira glavne medije in policijo, ki naj bi skrivali resnično naravo nedavnega prometnega incidenta na avtocesti Dolenjska, zaradi katerega so nastale dolge prometne zastoje. Medtem ko so uradna poročila dogodek opisala kot "izjemno dogodivost", ki je zahtevala posredovanje policije, avtor trdi, da je specifični vzrok poskus samomorilnega dejanja moškega, ki je hodil po avtocesti. V članku je zapisano, da oblasti in uredniki sistematično prikrivajo takšne incidente, vključno s samomorilnimi poskusi in kaznivimi dejanji, ki jih storijo migranti, pod pritiskom nevladnih organizacij in vplivnih oseb, kot je Nika Kovač. Avtor trdi, da ta cenzura služi političnim interesom, konkretno interesom Zorana Jankovića ali leve stranke, hkrati pa zavrača standardne upravičitve za zaščito zasebnosti žrtev ali preprečevanje posnemanja samomorilnih dejanj.
Protest: Tvegali smo življenja za slovensko državo in ne rdečo zvezdo
Janko Volarič, predsednik oddelka združenja Združenje za vrednote slovenske samostojnosti (VSO) za območje Gorenje Posavje in veteran vojne iz leta 1991, je objavil javno pismo, v katerem je izrazil močno nezadovoljstvo nad organizacijo letošnjih praznovanj državnosti. Njegov protest se osredotoča na odločitev, da bodo na proslavah sodelovali nosilci zastav z rdečo zvezdo, simbolom, ki ga povezuje s komunizmom, sovjetskim vplivom in trenutnimi ruskimi interesi. Volarič trdi, da ta praznik obeležuje slovensko samostojnost in zmago v vojni leta 1991, zato bi moral vključevati izključno nacionalne simbole, kot sta slovenska zastava in grb, namesto simbolov nekdanjega totalitarnega sistema. Poudaril je, da so veterani tvegali svoje življenje za samostojno Slovenijo, ne za rdečo zvezdo, in izjavil, da vključitev takšnih simbolov povzroča bolečino mnogim veteranom ter spodkopava enotni namen praznovanja. Čeprav priznava spoštovanje do različnih zgodovinskih obdobij, Volarič vztraja, da mora osrednji državni praznik ostati zvest spominu na samostojnost. Pozval je vodstvo matičnega združenja VSO, naj nemudoma in odločno ukrepa proti tem odločitvam.

Janša: Izključevanje ni izročilo slovenske osamosvojitve. Pirc Musarjevi tudi žvižgi.
Članek poroča o govorih premierja Janeza Janše in predsednice Nataše Pirc Musar, ki sta jih podala med proslavljanjem 35. obletnice slovenske države v Ljubljani. Janša je kritiziral prejšnjo vlado zaradi zaprtja muzeja, povezanega s slovensko neodvisnostjo, in poudaril izzive, kot so visoki davki, energetska varnost in varnost hrane. Evropo je opisal kot geopolitično odvisno od ruske energije, ameriških varnostnih garancij in subvencioniranih kitajskih izdelkov, hkrati pa je poudaril vlogo Slovenije v evropski in NATO obrambi. Predsednica Pirc Musar je govorila o trajnostnosti socialne države, a so jo obiskovalci prekinili s piskanjem, ko je branila nevladne organizacije, medije in civilno družbo pred predvidenimi ukrepi. Članek vsebuje izreke iz obeh govorov in opozarja, da je prejšnja vlada izvedla pomembne politične čistke v medijih, kot je RTV Slovenija.

Ob Klakočar Zupančičevi nadomestila Maljevcu, Fajonovi, Lebnu, Kolenko Helblovi…
Po porazu na volitvah za predsednika parlamenta je Urška Klakočar Zupančič ta mesec prejela posebno dodatek za poslance v višini 5.453 evrov, ki ga lahko uveljavlja do šest mesecev, ker je opravljala le en mandat. Skupaj prejemajo podobne dodatke 20 nekdanjih poslancev, ker se ne morejo vrniti na prejšnja delovna mesta ali najti novo zaposlitev. Vlada je izdala odločitve, s katerimi je več nekdanjih ministrov in visokih uradnikov, ki so izgubili službe po nedavnem političnem preobratu, prejemali nadomestilo plače. Med prejemniki so med drugimi Simon Maljevac, katerega ministrstvo je bilo ukinjeno, in nekdanja ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ki naj bi se načrtovala vrniti na delo pri slovenskem javnemu medijskem podjetju. Med osebami, ki so prejele te ugodnosti, so tudi državni sekretar Igor Feketi, nekdanja generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl in sekretar premierja Jure Leben.

Številke policije: Golobova vlada s politiko »odprtih vrat« do konca rušila migrantske rekorde
Podatki policije, objavljeni junija 2026, kažejo, da je med januarjem in majem v Slovenijo nezakonito vstopilo 12.089 migrantov, kar predstavlja pomemben porast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025. Članek trdi, da so trditve nekdanjega premierja Roberta Goloba o drastičnem zmanjšanju nezakonitih prečkovitev meje protislovne s temi številkami, ki kažejo rekordno visoke številke v obdobju njegovega mandata. Avtor pripisuje nedavno spremembo migracijskih vzorcev predvsem padcu režima Bašara al-Asada na Siriji, kar je zmanjšalo tok sirskih državljanov, namesto učinkovite vladne politike. Članek kritizira prejšnjo vlado zaradi odprtih meja in odstranitve fizičnih ovir, pri čemer opozarja, da sta Italija in Avstrija ponovno uvedli nadzor na mejah, medtem ko so ukrepi Slovenije proti Hrvaški bili neučinkoviti, saj so migranti obšli uradne kontrolne točke. Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše je od takrat prilagodila svojo strategijo tako, da je odpravila kontrole za običajne potnike, da bi učinkoviteje usmerila vire.

Slapšakova že rešila Golobove dodatne volivce z Balkana in Rusije
Svetlana Slapšak je sprožila postopek referenduma z vložkom več kot 2.500 nepreverjenih podpisov, s katerimi želi izpodbijati predpise, ki omogočajo, da državljani drugih držav, vključno z državami z Balkana, Rusije, Ukrajine in Palestine, volijo na lokalnih volitvah, če imajo v Sloveniji stalno bivališče. Članek trdi, da ta pravni okvir daje prednost levičarski koaliciji, ki jo vodi premier Robert Golob, zlasti v urbanih območjih, hkrati pa opozarja, da slovenski državljani nimajo recipročnih volilnih pravic v teh tujih državah. Zaradi parlamentarnih počitnic bo zbiranje potrebnih 40.000 preverjenih podpisov verjetno zaključeno šele po prihodnjih lokalnih volitvah, ki so predvidene za november, kar pomeni, da morebitne spremembe ne bodo učinkovite za trenutno volilno obdobje. Članek poudarja politične napetosti s citatom Slapšakove pretekle definicije desničarske estetike kot "provincialnega fašizma" in kritizira nekdanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič zaradi podobne retorike med nedavnimi vladnimi obredji. Zaključuje, da je časovnica zbiranja podpisov zasnovana tako, da bo status quo glede upravičenosti tujih volivcev ostal nespremenjen v bližnji prihodnosti.