SloveniaLastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 2017
Lastništvo
Spletni časopis je novična spletna stran o politiki in medijih, ki jo je leta 2017 ustanovil veteran novinar in urednik Peter Jančič (nekdaj Večer, Delo in Siol.net), ki je odgovorni urednik in direktor založnika.
Financiranje
Financiranje prihaja iz oglaševanja in podpore bralcem, ki jo v nekaterih letih dopolnjujejo subvencije za sofinanciranje ministrstva za kulturo (npr. približno 8.397 evrov sofinanciranja v letu 2019 prek javnega razpisa).
Pripadnost in usmeritev
Spletni časopis je v uredniškem smislu izrazito kritičen do levičarskih/liberalnih vlad in simpatiziral s srednjo desnico, Jančičev komentar pa mu daje jasno desno usmerjeno stališče (pogosto ga odobrijo konzervativni mediji, kot sta Demokracija in Domovina).
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Konservativno
- Izmerjeno iz poročanja
- Bolj progresivnona podlagi 12
–
Dejstva
45/100
Objektivnost
12
Članki
12
poročil
Dejstva: Kako točno članki tega medija poročajo o dejstvih, presojano glede na primarne vire in soglasje med mediji. Štejejo samo članki, ki navajajo svoje vire.
Objektivnost: Kako nevtralno je pisanje — ali poročanje ostaja brez avtorjevih lastnih preferenc in mnenj.
Nedavno poročanje
VRŠIČ – POD ČRTO
V članku se razpravlja o zaključku gradbenih del na Vršiču in postavlja kritična vprašanja o stanju infrastrukturnega projekta. Trdi, da so oblasti zavajale javnost, ko so zamude pripisovale zimskim pogojem in turističnemu parkiranju, medtem ko je bil pravi problem slab načrtovanje in upravljanje. V članku je poudarjeno, da je Direktorat Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) izdal dovoljenje za delno zaprtje ceste z enosmernim prometom od maja do junija 2026, kar je standardna praksa zunaj vrhunske sezone. Vendar je bila situacija na Vršiču slabša kot v prejšnjem letu kljub podobnim vremenskim razmeram. Ključne pomisleke vključujejo, kdo je odobril uničenje obstoječih parkirnih površin na vrhu in njihovo pretvorbo v gradbišče, čeprav so bile v bližini že na voljo alternative. V članku se kritizira pomanjkanje varnostnih in organizacijskih ukrepov med gradnjo in vprašanja, zakaj so bili uvedeni novi predpisi o prepovedi parkiranja, če ni bilo parkirnih mest, da bi začeli s točkami. Prav tako poudarja, da je bila uvedena brezplačna avtobusna služba, ki plačuje davke, je bila uvedena, da bi nadomestila to parkiranje.
Konec depolitizacije: spremenjeno delovanje Spletnega časopisa
Avtor Spletni časopis je napovedal, da bodo začasno prenehali delati na platformi zaradi prevzema vloge glavnega urednika na Siol.net. Spletna stran in vsi prej objavljeni članki bodo ostali dostopni bralcem. Avtor izraža hvaležnost zagovornikom, ki so pomagali ohraniti objavo v obdobju depolitizacije v medijih, ki jo je začela koalicija, ki jo je vodil Robert Golob. Ta depolitizacija je prizadela Siol.net, kar je privedlo do sprememb v vodstvu in izzivih osebja, deloma povezanih z predvolilnimi razlogi. Avtor poudarja, da je Spletni časopis pokazal, da lahko novinarji delujejo neodvisno brez podpore velikih podjetij ali bogatih lastnikov, kljub izgubi statusa javnega interesa s strani Ministrstva za kulturo pod Asta Vrečko. Avtor tudi omenja, da so na Siol.net cenzurirali kritične članke o ključnih politiki, vključno z Asta Golob, Robert Vrečko in Zoran Janković. Zahvali so tistim, ki so podprli njihovo delo, in se opravičujejo, če so bile napake.
Lenoba ali sabotaža? Golob in Han z odsotnostjo zrušila lastno preiskavo SDS
Članek poroča o propadu izredne parlamentarne seje v Sloveniji zaradi odsotnosti več zakonodajalcev, med njimi Matjaža Hana (SD), Roberta Golob (Svoboda) in drugih. Seja se je nenadoma končala, potem ko so zavrnili glasovanje o dnevnem dnevnem redu.
Fotopub nad bankrotirane Mijiće
V članku se razpravlja o stalnih napetostih v slovenski politični sferi, s poudarkom na polemiki, ki obkrožajo škandal "Fotopub" z nekdanjim poslancem Borisom Mijićem. Luka Mesec, predstavnik opozicije, je obtožil Mijića slabega ravnanja, kar je sprožilo odziv Zorana Stevanovića, ki je škandal kritiziral kot usmerjen proti "levi eliti". V članku so poudarjene širše skrbi glede cenzure in političnega vpliva na medije, pri čemer se navajajo pretekle primere, ko so bili članki, kritični do vladajočih politikov, odstranjeni ali zatirani.
Izredni dogodki kot državna skrivnost: Ko ljudje čakajo, uredniki pa se klanjajo Nikam Kovač
V članku se razpravlja o zelo sporni situaciji, ki vključuje dramatičen dogodek na avtocesti v Spodnji Štajerski, kjer je bil moški viden, kako teče po cesti, preden se je poskušal ubiti. Medtem ko so mediji poročali o incidentu, niso izrecno razkrili narave dogodka, kar je bralcem omogočilo, da sklepajo, da je šlo za potencialni poskus samopoškodovanja. Avtor kritizira tako policijo kot medije, da sistematično prikrivajo takšne incidente pred javnostjo, pri čemer navaja primere, kot so spolni napadi migrantov in druge kriminalne dejavnosti. V članku se trdi, da organi in mediji sodelujejo pri prikrivanju informacij, pogosto pod izgovorom zaščite identitete žrtev ali preprečevanja posnemanja vedenja. Nadalje predlaga, da vplivni posamezniki, kot je Nikova Kovač, izvajajo pritisk na urednike, da upoštevajo te prakse cenzure, ki koristijo nekaterim političnim skupinam.
Protest: Tvegali smo življenja za slovensko državo in ne rdečo zvezdo
Članek poroča o protestu, ki ga je vodil Janko Volarič, predsednik Regionalnega sveta Združenja za vrednote slovenske neodvisnosti (VSO) v Zgornjem Posavju, proti odločitvi, da bi na letošnjo državno slavje vključili vojake, ki nosijo simbol rdeče zvezde.
Janša: Izključevanje ni izročilo slovenske osamosvojitve. Pirc Musarjevi tudi žvižgi.
Predsednica Republike Nataša Pirc Musar in novoimenovani premier Janez Janša sta 24. junija 2026 na osrednji državni slovesnosti ob 35. obletnici slovenske neodvisnosti na trgu Republike v Ljubljani nagovorila udeležence. Janša je poudaril edinstven položaj Slovenije na svetovni ravni in opozoril, da je ena od njenih vlad zaprla muzej, posvečen neodvisnosti države. Poudaril je pomembne izzive, s katerimi se sooča država, vključno z visokimi davki, energetsko varnostjo in varnostjo hrane.
Ob Klakočar Zupančičevi nadomestila Maljevcu, Fajonovi, Lebnu, Kolenko Helblovi…
Članek poroča o izplačilu posebnih parlamentarnih dodatkov številnim slovenskim politikom, ki se po izgubi položaja niso mogli vrniti na prejšnje delovne mesta ali najti nove zaposlitve. Nekdanji parlamentar Urška Klakočar Zupančič je za en mesec prejel 5.453 evrov, medtem ko je tudi 20 drugih poslancev prejelo takšna plačila. Nasprotno pa nekdanji ministri in uradniki v vladi tega meseca niso prejeli teh dodatkov, ker so še vedno služili v svojih vlogah. Vendar pa je vlada izdala odločitve, ki dovoljujejo izplačila prihodnjih mesecev.
Številke policije: Golobova vlada s politiko »odprtih vrat« do konca rušila migrantske rekorde
V članku je navedeno, da policijski podatki razkrivajo, da politika "odprtih meja" Golobove vlade ni zmanjšala nezakonite migracije v Slovenijo, kar je v nasprotju z trditvami nekdanjega predsednika vlade Roberta Golob. Kljub Golobovi trditvi, da je njegova administracija dosegla "radikalno zmanjšanje" nezakonitih prehodov meje, policijske številke kažejo, da je bilo januarja 2026 število nedokumentiranih migrantov, ki so vstopili v Slovenijo, že višje od številk, ki jih je poročala prejšnja vlada. V članku je zmanjšanje števila sirskih migrantov pripisano padcu diktatorja Bashara al-Assada in naknadni izgubi vpliva Rusije in Irana na Sirijo, ne pa kakršni koli spremembi politike Golobove vlade.
Slapšakova že rešila Golobove dodatne volivce z Balkana in Rusije
Članek obravnava politično pobudo Svetlane Slapšak, ki je zbrala več kot 2500 nepodpisanih podpisov za sprožitev postopka zbiranja 40.000 preverjenih podpisov, da bi tujcem z Balkana, Rusije, Ukrajine in Palestine omogočili glasovanje na lokalnih volitvah, če so stalno registrirani v Sloveniji.
Referendum za Golobovo kožo
V članku se razpravlja o pobudi nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba, da se izvede referendum o spremembi zakona o parlamentarnih preiskavah. Golob trdi, da so te preiskave usmerjene v politike in ne v državljane in da je cilj preprečiti pregled njegove domnevne zlorabe obveščevalnih služb in policije pred volitvami, zlasti v zvezi z zadevami Black Cube in DARS. Podpisal je tudi peticijo za referendum o zakonih o lokalni samoupravi za omejitev glasovalnih pravic ne-državljanov na lokalnih volitvah. V članku je navedeno, da bi takšne spremembe lahko koristile levičarskim kandidatom, zlasti Zoran Jankoviću, s premikanjem vpliva volivcev.
Zgodovinski kompromis ali preveč popuščanja? Celotno besedilo sporazuma med ZDA in Iranom
V članku se razpravlja o zgodovinskem sporazumu med ZDA in Iranom, ki ga je podpisal nekdanji predsednik Donald Trump, ki vključuje takojšnje prenehanje vojaških operacij, odpravo pomorskih blokad in načrt za gospodarski razvoj Irana v višini 300 milijard dolarjev.