Past kvazigotovine se širi: Petrol također naplaćuje spornu naknadu za punjenje urbane

V zadnjem tednu so več ljudi prejeli SMS-sporočila, v katerih so se neznanci izdajali za Petrol in opozarjali, da bi morali prejemnikov zlatih točk čim prej izkoristiti, ker bodo sicer potekle. Pri Petrolu so poudarili, da gre za prevaro in lažna poročila. Zlati točki, ki so jih pridobili stranke, so veljavne do 31. januarja 2027. Petrol je opozoril, da ne smeta biti klican na povezavo, ne vnašati osebnih podatkov ali gesel ter ne odgovarjati na sporočilo. Vedenje, kjer so bile SMS-sporočila poslana s tuje telefonske številke, kot je +212, ki pripada Maroku, je bilo zaznano. Pri Petrolu so svetovali, da morajo ljudje, ki so že kliknili na povezavo in vnesli svoje podatke, nemudoma zamenjati geslo. Če so vnesli tudi bančne podatke, so priporočili, da naj obvestijo svojo banko.

Pojavljalci so opozarjali na drugi primer prevara, kjer je potrošnik moral za polnjenje kartice urbana v vrednosti dveh evrov plačati dodatna dva evra nadomestila, kar je podvojil strošek storitve. Petrol je transakcijo obravnaval kot nakup dobroimetja za druge plačilne instrumente ali e-denarnice. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da se ta praksa širi tudi izven bančnega sektorja. Težava je v popolni nepreglednosti, ker potrošnik ne more vedeti, pod katero kodo je registriran trgovec, in za dodaten strošek pogosto izve šele, ko je transakcija že opravljena. Takšna plačila so v sistemih označena s posebno kodo dejavnosti trgovca (MCC), ki pa potrošniku ni vidna. Prav v tem se skriva jedro problema, ker potrošnik v naprej ne more vedeti, pod katero kodo je registriran trgovec, in za dodaten strošek pogosto izve šele, ko je transakcija že opravljena. V nekaterih primerih se nadomestilo na bančnem izpisku pojavi šele z nekajdnevno zamudo.

Problematika kvazigotovinskih nadomestil v Sloveniji ni nova. ZPS nanjo opozarja že vsaj dve leti, doslej predvsem v povezavi z bankami. NLB in OTP banka, denimo, tovrstna nadomestila zaračunavata pri nakazilih na račune neobank, kot sta Revolut in N26. Banke uvedbo utemeljujejo z višjimi stroški obdelave in okrepljenim nadzorom proti pranju denarja. Kljub številnim pritožbam potrošnikov in pozivom ZPS pa Banka Slovenije dokončnega stališča o skladnosti teh nadomestil z zakonodajo še vedno ni podala. Ta regulatorna praznina po mnenju ZPS onemogoča nadaljnje ukrepanje na evropski ravni in pušča odprta vrata za širitev sporne prakse. Petrolov primer kaže, da se krog ponudnikov, ki posegajo po tovrstnih doplačilih, očitno širi tudi izven tradicionalnega bančnega sektorja. Kljub temu za zdaj uradne potrditve s strani Petrola, da gre za splošno uvedbo nadomestila pri polnjenju urbane, še ni.

Zveza potrošnikov Slovenije svetuje potrošnikom, da, če pri plačilu opazijo nepričakovano nadomestilo, od ponudnika nemudoma zahtevajo pisno obrazložitev in pojasnilo o podlagi v ceniku. Pomembno je shraniti vso dokumentacijo, vključno s potrdili o plačilu, izpiski in morebitno korespondenco. Potrošniki lahko sprožijo pritožbeni postopek pri samem ponudniku, ki je običajno dvostopenjski. Če z odločitvijo niso zadovoljni, imajo na voljo mehanizme zunajsodnega reševanja sporov, pritožbo pa lahko naslovijo tudi neposredno na Banko Slovenije.