They made 36 billion in three months, now they're worried about the war ending.

Donald Trump, predsednik Združenih narodov, je v sredo izrazil svojo podporo inflaciji, kar je povzročilo široko reakcijo medijev in političnih akterjev. V odgovoru na vprašanje o naraščajoči inflaciji, ki je v maju presegla štiri odstotke na letni ravni – najvišje stopnje v zadnjih treh letih – je Trump dejal, da ima rad inflacijo. S tem je poudaril, da so naraščajoče cene povezane z vojno z Iransom, ki je po njegovih besedah povzročila povečano ceno nafte, a tudi hkrati pripomembno povečala prihodke v gospodarstvu.

Trump je dodal, da so se pred napadi na Iran sestali z ključnimi predstavniki vlade, vključno z ministerjem za finance Scottom Bessentom, ministerjem za trgovino Howardom Lutnickom, ministerjem za obrambo Petejem Hegsethom in drugimi, da bi razpravljali o tveganjih napada. Po njegovih besedah so se napadi izkazali za uspešne, saj Iran nima jedrskega orožja, kar je poudaril kot pomembno razlog za vojno. Tudi v svojih izjavih je poudaril, da je vojna bila neizogibna, saj je Iran grozil, da bo postal jedrski sila, kar bi ogrozilo varnost ZDA.

Reakcije na Trumpovo izjavo so bile raznolike. Demokrati so jo uporabili kot možnost za politično prednost, saj so v svojih izjavih poudarili, da Trumpova izjava pokazuje njegovo neodgovornost in neustrezno vedenje v času ekonomskih težav. Na platformi X je vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer izjavil, da Trump "obožuje inflacijo" in da njegova izjava kaže, kako nepriznano je njegovo vedenje. Voditeljica televizije Fox News, Jessica Tarlov, pa je poudarila, da demokrati so pravkar zmagali na volitvah, kar je lahko pomenilo, da bodo izkoristili Trumpovo izjavo v predvolilni kampanji.

Izjave Trumpa so bile v kontekstu širše gospodarske situacije, kjer so se cene nafte močno povečale zaradi vojne. Vojna z Iransom je vplivala na globalno gospodarstvo, posebej na industrijo prevoza nafte. Po podatkih pomorskega posrednika Clarksons so ladjarji v prvih treh mesecih leta 2024 zaslužili približno 36 milijard dolarjev, kar je največ v enem četrtletju. To je bilo močno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti, kjer je bil rekord 26 milijard dolarjev.

Zaradi omejenega prometa skozi Hormuško ožino, ki je eno najpomembnejših ozkih grl svetovne trgovine, so se stroški prevoza nafte močno povečali. V nekaterih primerih so za največje naftne tankerje plačevali skoraj 387.000 dolarjev na dan. To je pomenilo, da so podjetja v industriji prepoznala možnost za visoke dobičke in začela z naročili novih tankerjev. Po podatkih analitikov družbe AXSMarine je bilo letos naročenih več velikih tankerjev kot v katerem koli prejšnjem rekordnem letu.

Toda nova ladja ni na voljo takoj, saj traja dve do tri leta, da se izvede gradnja. To pomeni, da podjetja sprejemajo odločitve na podlagi trenutnih razmer, a ladjarska industrija bo lahko doživela posledice teh naročil šele leta 2028 ali 2029. Direktor ladjarske družbe CMB Tech, Alexander Saverys, je opozoril, da je trg naročil "preveč ladij", kar bi lahko panogo prej ali slej drago stalo.

Vsi ti dejavniki so poudarili, da je gospodarska situacija kompleksna in da so posledice vojne z Iransom globoko povezane s svetovno gospodarkom. Ključna vprašanja ostajajo, kakšna bo prihodnost nafte in kakšna bosta geopolitična stabilnost ter vpliv na gospodarstvo. Še vedno obstaja možnost, da bi se situacija spremenila, če bi se ZDA in Iran dogovorili, kar bi lahko povzročilo zmanjšanje ceni nafte in posledično tudi inflacije. Vendar pa je večina analitikov prepričena, da je geopolitična nestabilnost še vedno prisotna in da bo v prihodnosti še vedno vplivala na gospodarstvo.