Pope hands fuel to new metropolitans and stresses efforts for unity

Papež Leon XIV. je na slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla, ki je potekal v vatikanski baziliki sv. Petra, predstavil svojo misel o edinstvu Cerkve in njegovi osnovi. V svojem nagovoru med opoldansko molitvijo angelovega češčenja je poudaril, da edinost Cerkve ne izhaja iz enotnosti, temveč iz raznolikosti. Po njegovem mnenju sta apostoli Petra in Pavla, ključni figure v zgodovini cerkve, pokazala, kako se edinost obogati skozi različne perspektive in poslanstva. Papež je dejal, da Sveti Duh je oba apostola združil v skupnem poslanstvu oznanjevanja evangelija, kljub temu, da se njuna zgodovina, izkušnje in osebni zapis razlikujejo. Tako sta njuna pričevanja in mučeništva v Rimu postala središče krščanske vere, kar je pokazalo, da resnična moč izraža služenje, ne prevladovanje.

Papež je poudaril, da je Božja milost delovala skozi nepopolne ljudi, ki so imeli odpuščeno. To je bilo posebno pomembno, ker je papež v svojem nagovoru pozval slehernega kristjana, naj sodeluje v Kristusovem poslanstvu. Petra in Pavla nista bila tekmovalca, temveč sta se kot Kristusovi priči dopolnjevala. Razlike med njima so obogatili Cerkev in postale znamenje občestva. Papež je dodal, da edinost ne zahteva enotnosti, temveč delovanje različnih darov in poklicov, ki delujejo skupaj za skupni cilj. Sklenil je svoje misli z molitvijo, da bi Cerkev še naprej sprejemala svoje vesoljno poslanstvo s spodbujanjem bratstva, varovanjem občestva, napredovanjem ekumenskega dialoga ter spodbujanjem sprave med posamezniki in ljudstvi po vsem svetu.

Med slovesno sveto mašo v baziliki sv. Petra je papež tudi premišljeval o življenju obeh rimskih zavetnikov. Izpostavil je, da sta bila trajna zgleda krščanske vere, vodenja in edinosti. Med bogoslužjem je blagoslovil palije in jih izročil novim nadškofom metropolitom. Ob tem je poudaril njihovo odgovornost v vlogi pastirjev Božjega ljudstva. Papež je Petra in Pavla opisal kot stebra Cerkve, ki ju je Jezus vsakega posebej poklical k edinstvenemu poslanstvu. Peter je bil izbran, da bi pasel Kristusovo čredo in krepil edinost Cerkve, Pavel pa je bil poslan, da oznanja evangelij poganom. Čeprav sta oba igrala ključno vlogo, je papež poudaril, kako nobeden od njiju ni bil popoln. Peter je v svojem trpljenju zanikal Jezusa, pozneje pa se je iskreno pokesal in zvesto opravil svoje poslanstvo ter na koncu kot mučenec daroval svoje življenje. Njegov zgled kaže, da pravo vodenje temelji na ponižnosti, kesanju in vztrajnosti, ne pa na osebni popolnosti.

Pavlovo spreobrnjenje je bilo dokaz, da lahko Božje usmiljenje spremeni tudi najtrša srca in jih spodbudi k izjemnemu služenju. Papež je spomnil na njegovo »dramatično« spreobrnjenje: iz Savla, preganjalca kristjanov, je postal Pavel, eden največjih misijonarjev Cerkve. Z močjo Božje milosti, ki človeka preoblikuje, se je Pavel odpovedal nasilju in svoje življenje posvetil oznanjevanju evangelija. Njegovo spreobrnjenje je dokaz, da lahko Božje usmiljenje spremeni tudi najtrša srca in jih spodbudi k izjemnemu služenju. Papež je tudi poudaril, da je poslanstvo slehernega vernika oznanjati evangelij z zvestim pričevanjem in ljubečim služenjem. V nagovoru novim nadškofom metropolitom je papež pojasnil, da palij simbolno predstavlja poklicanost vsakega pastirja, da vodi verno občestvo kot Kristus, Dobri pastir, in da za tiste, ki so mu zaupani, skrbi z velikodušnostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Pozval jih je, naj svoj čas, energijo in celo življenje posvetijo služenju Božjemu ljudstvu, da bi evangelij v svet prinašal sožitje in mir.