New tourist tax upsets co-owners

Nova turistična taksa, ki jo je vlada predložila kot del predloga za podporo gorskim kmetijam, je zelo hitro postala tematika, ki zadržuje ogromno pozornosti in polemike. Predlog uvedbe namenskega prispevka v višini enega evra na prenočitev je bil predstavljen kot finančna pomoč za območja z omejitvenimi dejavniki za kmetovanje. Vlado je ta predlog presenetil, ker je bil predstavljen kot del koalicijske pogodbe, ki je vključevala zavezo, da bo ukrep izveden v prihodnjih štirih letih. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je dejal, da je to zaveza, ne zgolj želja, in da je turizem močna gospodarska panoga, ki je za Slovenijo posebej pomembna.

Predlog je vendar zelo hitro odzval zavod Gostoljubnost slovenskih domov in združenje sobodajalcev. Oba organiza cija so opozorila na nove obremenitve in izključenost iz pogovorov. Združenje sobodajalcev Slovenije je zapisalo, da so bili precejšnje presenečeni, da je ministrstvo že potekali pogovori z izbranimi deležniki o delitvi sredstev, ne da bi se pred tem posvetoval z nimi – tistimi, od katerih se to financiranje dejansko pričakuje. Združenje je tudi opozorilo, da so mali ponudniki nastanitev ustvarili približno četrtino vseh turističnih nočitev v Sloveniji, zato menijo, da bi morali biti vključeni v pripravo takšnega ukrepa.

Združenje sobodajalcev Slovenije in Zavod Gostoljubnost slovenskih domov so v dopisu ministrstvu naslovili, da zavračajo vnaprejšnjo vlogo dežurne molzne krave za vsakokratne finančne apetite in opozarjajo na koalicijske zaveze davčne nevtralnosti, ki predvidevajo, da se gospodarstva ne obremenjuje z novimi dajatvami brez ukinitve obstoječih. Ministrstvo so pozvali k skupnemu vsebinskemu sestanku, da bi skupaj našli možnosti za povezovanje malega turizma in gorskih kmetij na terenu.

Sobodajalci so opozarjali, da že zdaj plačujejo številne dajatve, med njimi turistično in promocijsko takso, RTV-prispevek, prispevke za socialno varnost ter prispevek za dolgotrajno oskrbo. Lani so zbrali skoraj 22 milijonov evrov turistične takse, od tega več kot pet milijonov evrov promocijske takse. Po njihovih navedbah so mali ponudniki nastanitev glede na ustvarjeni promet plačujejo več davčnih obveznosti kot hotelski sektor. Združenje opozarja tudi na pravna in izvedbena vprašanja predlagane ureditve. Ker turistično takso določajo občine, njena višina pa se po Sloveniji razlikuje oziroma je ponekod sploh ne pobirajo, bi lahko nova dajatev po njihovem mnenju povzročila dodatna nesorazmerja. Izpostavljajo tudi, da so otroci do sedmega leta turistične takse oproščeni, za stare od sedem do 14 let pa velja polovična taksa, zato ni jasno, kako bi se novi prispevek obračunaval pri teh skupinah.

Sobodajalci poudarjajo, da njihovi gostje pomembno prispevajo k razvoju podeželja, saj pogosteje obiskujejo lokalne gostilne, kupujejo izdelke pri kmetih in raziskujejo manj turistično razvite kraje. Po njihovem mnenju mali ponudniki z lokalnim kmetijstvom že zdaj sodelujejo bolj neposredno kot veliki turistični sistemi, zato menijo, da bi bilo učinkoviteje iskati načine za boljšo porabo že obstoječih sredstev, namesto uvajanja novih obremenitev. V združenju opozarjajo tudi na koalicijsko zavezo o davčni nevtralnosti, po kateri naj država ne bi uvajala novih dajatev brez ukinitve obstoječih. Ministrstvo za kmetijstvo zato pozivajo k sestanku, na katerem bi skupaj poiskali rešitve za povezovanje malega turizma in gorskih kmetij ter razpravljali o ciljih predlaganega ukrepa.