Branko Đurić Đuro, priljubljen režiser, je v svoji objavi na družbenih omrežjih izrazil svoje razmisleke o dejanskih vlogah mesta in podeželja, kar je povzročilo zanimanje med javnostjo. V svojem izpostavljanju opozori, da smo v mestih izgubili stik z naravo, ker so tuji lastniki uporabljali pesticide in umetna gnojila za produkcijo gensko spremenjene hrane, ki jo potem prodajajo v supermarketih. Režiser kritizira koncept 15-minutnega mesta, meni, da ga uporabljajo svetovne korporacije za stlačevanje ljudi in nadzor nad njimi. Dodatno opozarja na možno nadzorovanje človeka s strani digitalizacije, kot so digitalne igre, nadzorovana izobrazba, socialna distanciranje, digitalna valuta in avtomobili, ki nadzorujejo uporabnika. Zaključil je z opozorilom, da je pravica do lastne zemlje in neodvisnega bivanja v naravi edina garancija za ohranitev človeškega dostojanstva, in je malce provokativno zapisal, da bo vse, o čemer govorita, označeno za teorijo zarote.
Bias read (Progressive): The article frames concerns about corporate control over food production, urban planning, and digital surveillance as systemic issues affecting individual autonomy and natural connection. The emphasis on foreign ownership of land, genetically modified foods, and corporate strategies to control human





