In two generations, we have lost the night magic of nature.

Kresnice, znanstveniki in narodni stručnjaki opozorijo, da se v zadnjih desetih letih značilno zmanjšalo število te čudovite žuželke, ki je bila v preteklosti pogosta posnetka v nočnih nočeh. Po podatkih, ki jih je predstavila Špela Dimič v svoji raziskavi *Izkušnje z naravo do dopolnjenega 12. leta starosti treh generacij*, so se časi povsem spremenili. Otroci danes ne piskajo več na travo, ne lovijo kresničk, in to zaradi večje izgube stika z naravo. Njihov stik z naravo je postajal manj pogosten, kar je vključevalo tudi izgubo tradicionalnih aktivnosti, kot je lovljenje kresničk. Medtem ko je kar 90 odstotkov starih staršev in staršev v otroštvu še lovilo kresničke, to danes počne mnogo manj otrok. Pri tem je bilo pomembno opozoriti, da je v naravi danes manj kresnic, kot jih je bilo v preteklosti.

Bostonski znanstveniki z Univerze Tufts so v reviji *Bioscience* poudarili, da so kresnice močno ogrožene. Predvsem zaradi krčenja naravnih habitatov, svetlobnega onesnaženja in uporabe pesticidov. Omenjeno je bilo, da kresnice nimajo več možnosti za dokončanje svojega življenjskega cikla, ker so izgubili svoje domače kraje. Svetlobno onesnaženje pa je usodno premotilo njihov ritual parjenja. Biologinja Sara Lewis je dejala, da je ta faktor zelo pomembnega vpliva na njihovo izgubo. Znanstveniki so napovedali, da kresnice možno sprejemajo v "tiho apokalipsko" stanje, kjer bi vkratka vstopile. V ZDA in Kanadi je ocena, da je v tem trenutku že 11 odstotkov kresnic tik pred izumrtjem.

Za opazovanje kresnic je ključno izbrati pravilno čas in mesto. Najboljše rezultate se doseže, če se izbere topel (nad 18 °C) in miren večer brez vetra, približno uro po sončnem zahodu (med 21.30 in 23. uro). To je čas, ko se pojavi vrhunec njihovega paritvenega obdobja. Najboljše območja za opazovanje kresnic so Ljubljansko barje, Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki, Dolina reke Krke, Kočevski gozdovi in robovi gozdov ob Cerkniškem jezeru, Loški dolini. Na teh mestih je manj svetlobnega onesnaženja, kar omogoča boljšo vidnost kresnic.

Kresnice so hrošči, medtem ko se odrasle živali hranijo z nektarjem in pelodom, so njihove ličinke mesojede. To je pomembno dejstvo, ker pomeni, da so njihove mlade zelo ranljive. V Sloveniji so pri nas najpogostejše tri vrste kresnic: velika, italijanska in mala kresnica. Tomi Trilar, muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju in en od najbolj znanih strokovnjakov za nevretenčarje v Sloveniji, je dejal, da še ni slišal strokovne razlage, da bi bile kresnice pred izumrtjem, je pa res, da so naša polja vse preveč intenzivirana. Najraje imajo vlažna okolja, kot so močvirje, barje in vlažni gozdovi. Plenijo polže, tudi tiste s hišico. In če je manj polžev, je tudi manj kresnic. Trilar je podčrtal, da kjer so še ohranjeni naravni habitati, tam so zagotovo kresnice. Tudi v določenih vinorodnih okoliših, kot so Halozah ali Slovenskih goricah, so še vedno zelo veliko kresnic.

Po podatkih, ki jih je objavil Tomi Trilar, se število žuželk vsako leto v povprečju zmanjša za 2,5 odstotka. Več kot 40 odstotkov vseh žuželk že grozi izumrtje. Ne nazadnje pa se Trilar še živo spominja svojih otroških dni, ko so morali po skoraj vsakem izletu očistiti celotno avtomobilsko šipo, toliko je bilo takrat žuželk. Danes pa na njej najdemo mogoče le še dve packi. Kjer so torej polži, njihova najljubša jed, vlažni in močvirnati travniki, tam lahko še opazujemo kresnice.