The reality will be a new disruption

Boštjan Špetič, en od najbolj znanih tehničnih podjetnikov Slovice, je v svojem najnovejšem intervjuju razkril svoje nove usmeritve v industriji založništva. Špetič, ki ima že 19 let izkušenj v različnih podrobnjih tehničnih in poslovnih projektih, je v svojem sodobnem poslu prešel skozi več različnih svetov – od ljubljanske tehnološke kontrakulture do soustanoviteljstva zemantskega podjetja, ki je bilo eno prvih slovenskih podjetij, ki so vstopili v mednarodni svet tveganega kapitala. Po prevzemu Zemante je postal mentor, vlagatelj in soustanovitelj Tehnološkega foruma. Zdaj pa gradi svojo lastno založbo, ki jo opisuje kot "nova disrupcija" v industriji.

Špetič poudarja, da je njegova nova založba v zasebni fazi, kjer je še vedno na polovici prve faze startupa. Kljub temu poudarja, da je v tem področju zelo vznemirljivo, zanimivo in novo. Ko je govoril o svojem prehodu iz tehnološkega sveta v založništvo, je poudaril, da ta prehod ni tako velik, kot bi lahko sklepali. V obeh primerih, po njegovem mnenju, gre za vprašanje, kako vsebina nastane, kako doseže občinstvo in kdo v tej verigi zajame njeno vrednost.

Špetič je v svojem novem poslu odkril, da je knjiga ena najzapletenijih izdelkov, ki jih je mogoče držati v roki. Mislil je, da bo knjiga lažje narediti, vendar je ugotovil, da je proces zelo dolg in zahtevan. Potrebuje veliko korakov in sodelovanje strokovnjakov, da bi dosegel izdelek, ki je lep in dostavlja bralcem veselje, ki so vključeni v proces.

Špetič poudarja, da v svojem novem podjetniškem pristopu uporablja umetno inteligenco v vseh fazah knjige. To ne pomeni, da bodo avtomatizirali proizvodnjo knjig, temveč da bodo uporabili AI za izboljšanje in hitrejšo izvedbo procesov. Umetna inteligenca lahko pripravi osnutek, opozori na težave ali predlaga rešitve, vendar ne more prevzeti uredniške presoje, kulturnega konteksta in odgovornosti za končni izdelek.

Špetič poudarja, da slovensko založništvo preveč osredotoča pozornost na knjigo kot butični izdelek. Meni, da so založbe preveč obrtniške in zato ignorirale velik kos trga. Posledica tega ni nujno, da so ljudje nehali brati, temveč da so prenehali kupovati knjige v slovenskih knjigarnah. Ljudje kupujejo angleške knjige na letališčih, saj slovenskih prevodov ni.

Špetič je v svojem intervjuju poudaril, da je Slovencem treba posvetiti več pozornosti na svoje vsebinske izdelke, saj so bralci še vedno tam, le ne morejo biti dosegni z trenutnim sistemom. Meni, da je del domnevne bralne krize v resnici kriza ponudbe, ne pa bralne aktivnosti.

Špetič je v svojem podjetniškem življenju vstopil v letu 2006, v času, ko so socialne omrežja in digitalni poslovni modeli ustvarjali občutek, da je mogoče skoraj vse. Slovenska ekonomija je bila tik pred vstopom v euroobmočje, njena internacionalizacija pa je bila na vrhuncu. Špetič in njegov partner Andraž Tori sta bila absolventi, stari približno 25 let.

Ključno okolje za njihov razvoj je bila Kiberpipa, ljubljanski laboratorij tehnološke radovednosti, kjer so se srečevali programerji, podjetniki in ustvarjalci. Informacijsko so živeli v istem svetu kot tehnološka Kalifornija, čeprav so fizično ostajali v Ljubljani. Špetič poudarja, da v Sloveniji vedno najdeš ljudi, ki so v svetovni špici in z njo delajo, ne glede na lokalno okolje. Takšni karakterji so mu zanimivi, saj meni, da podjetništvo zahteva iracionalen potisk, strast in neko vrsto norosti. Pomembno je, ali človek o tem razmišlja pod tušem in zaradi tega ne more spati. Če je obsesan, ima možnost.

Špetič poudarja, da se ljudje bodo začeli vračati v fizični svet. Njegovi prijatelji v New Yorku pripovedujejo o mladih, ki si vsak dan zavestno določijo več ur brez naprav in se v tem času družijo. Ne kot nostalgičen upor proti tehnologiji, ampak kot nova oblika prilagajanja. Omenja, da so ozavestili problem in odkrili, kaj jih zabava kot ljudje. To je neke vrste evolucija. Meni, da bo tega obrata v analogno zagotovo več.

Fizične knjige, časopisi, pogovori, druženje, delo z rokami in čas v naravi ne bodo ostanki prejšnjega sveta. Lahko postanejo prestiž prihodnosti. Na vprašanje, ali bo normalnost – človeški pogovor, sprehod po gozdu, stik z otroki in poslušanje njihovega smeha – postala nova disrupcija, Špetič odgovori brez oklevanja: "To je lepo povedano. Ja. Pravzaprav realnost."