Do you know the patron of rulers and politicians?

Ali poznate zavetnika vladarjev in politikov? To vprašanje se vidi v naslovu novice, ki obrne pozornost na enega izmed najbolj znanim svetnikov v zgodovini Krščanske cerkve – Tomaža Mora. Danes, 1. avgusta, je cerkev spominjala na god svetnika, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 2000 razglasil za zavetnika vladarjev in politikov. Tomaž More, angleški svetnik, humanistični pisatelj in državec, je bil ne samo zvest svojemu kralju, temveč še bolj svoji vesti, kar je v koncu povzročilo njegovo smrt.

Tomaž More se je rodil 7. februarja 1477 v Londonu. Njegov oče je bil sodnik, ki je sina poslal v šolo. Tomaž je študiral pravo v Oxfordu in je že pri triindvajsetih letih postal odvetnik. Leta 1504 je postal član britanskega parlamenta. Po nekaj letih dvomov je ugotovil, da je poklican v družinsko življenje in se zato odločil za poroko s svojo ljubezenjo Jane Colt. Z njo so imeli štiri otroke – tri hčere in sina.

V svojem domu je bil Tomaž More znan po svoji prostovoljni naravi in zvestosti k svoji religiji. Vsak dan je išel k maši, bil je prijatelj revnih in se zanimel za njihovo osnovno potrebo. Družina je bila znana po svojem gospodarsko in duhovno bogatem življenju. Vsak večer so se zbrali k skupni molitvi, pri obedu pa je kateri od otrok prebral odlomek iz Svetega pisma. Tudi med gostovanji v hiši so bile pogovore na visoki ravni, saj so v hišo prihajali pomembni možje tistega časa, kot so Erazem Rotterdamski, slikar Hans Holbein in škof John Fisher.

Tomaž More je bil v svojem poklicu zelo uspešen. Ko je leta 1509 kralj Henrik VIII. zasedel prestol, je Tomaža najprej zaposlil kot diplomata, pozneje pa je postal njegov tajnik in svetovalec. Po povišanju v viteza je za kralja napisal polemično razpravo, usmerjeno proti Martinu Lutru. V tem času je bil Henrik VIII. še vedno katoličan in papež ga je počastil z naslovom "Branilec vere".

Kralj Henrik VIII. je bil sprva odličen vladar. Poročen je bil s špansko princeso Katarino Aragonsko, ki pa mu ni rodila prestolonaslednika. Ko se je kralj zaljubil v dvorno damo Ano Boleyn, je hotel, da papež njegov zakon razglasil za neveljavnen. Tomaža je postavil za kanclerja, v upanju, da mu bo pomagal uresničiti svoje načrte.

Tomaž More je bil obsojen na smrt kot veleizdajalec. 6. julija 1535 je bil obglavljen. Nasprotoval je Henriku VIII., obsodil je njegov razuzdani življenjski slog in številne ločitve. Nadškof Cramner je leta 1533 razglasil Henrikov zakon za neveljaven, kar je pripeljalo do tega, da je Ana Boleyn postala kraljica. Papež pa ni priznal veljavnosti tega zakona in je kralja izobčil iz Cerkve. Henrikov odgovor je bil, da se je razglasil za edinega poglavarja Cerkve na Angleškem in tako ustanovil ločeno anglikansko Cerkev.

Ljudje so morali priseči zvestobo kralju kot vrhovnemu cerkvenemu voditelju. Tomaž tega ni hotel storiti, ker bi ravnal proti svoji vesti. Več kot leto dni je bil zaprt v londonski ječi Tower, pa ga tudi to ni "omehčalo". Obsodili so ga na smrt kot veleizdajalca in 6. julija 1535 je bil obglavljen. Skupaj s prijateljem, kardinalom Janezom (Johnom) Fisherjem, ki je umrl kot mučenec malo pred njim, 22. junija 1535, sta bila leta 1886 razglašena za blažena in leta 1935 za svetnika. Godujeta skupaj 22. junija.

Tomaž More je bil tudi zelo produktiven pisec. Njegova knjiga *Utopija*, v kateri je razgrnil svoje misli o vodstvu države in politiki, je še danes zelo pomembno delo. V svojem življenju je bil Tomaž More ne samo zvest svojemu kralju, temveč še bolj svoji vesti, kar je v koncu povzročilo njegovo smrt. Njegova zvestoba in moralnost so ostale vplivne tudi danes, kar je razlog, zakaj je bil razglašen za zavetnika vladarjev in politikov.