Nevidna moč: sedem funkcij, 100.000 evrov in vpliv, o katerem se ne govori
Sedem funkcij, ki jih ima ena oseba v času vlade Roberta Goloba, vključujejo nadzorni svet in revizijsko komisijo podjetij, ki upravljajo z milijardami evrov državnega premoženja. Oseba, o kateri govorimo, ima letni prejemki iz teh funkcij, ki presegajo 100.000 evrov. Kljub temu jo še nikoli ni slišalo ničesar. Ta oseba sedi v nadzornih svetih in revizijskih komisijah, vendar je njeno ime nekdo, koga ne poznamo.
Ta situacija vzbuduje vprašanja o preveliki koncentraciji moči. Zakaj se v rokah ene osebe zbere toliko nadzornih in revizijskih funkcij? Kje je meja med strokovnostjo in preveliko koncentracijo vpliva? Kakšna so tveganja, če tako pomembne nadzorne naloge opravlja vedno ožji krog ljudi? Te vprašanja so osnova nove epizode naročniškega podkasta *Safari Special*, kjer razkrivajo zgodbo ene najvplivnejših oseb v slovenskem državnem gospodarstvu.
Epizoda vključuje objavo mreže njenih funkcij, ocenjene prejemke iz tega naslova, ozadje njegovega vzpona in vprašanja, ki jih takšna koncentracija moči odpira za upravljanje državnega premoženja. To ni zgoda o enem imenu. To je zgodba o tem, kako se v Sloveniji kopiči vpliv. Epizoda razkriva podrobnosti, ozadje in informacije, ki jih drugje ne boste našli. Celotno zakulisje izključno v novi epizodi *Safari Special*. Zaklenjeno ekskluzivno epizodo dobite s sklenitvijo naročnine na naš portal.
AI, ki ne le deluje, ampak dokaže
Ljubljana, 23. junij 2026 – Mikrocop pri dodajanju umetne inteligence v dokumentni sistem *InDoc EDGE* izhaja iz znanj, razvojnih metod in infrastrukture kompetenčnega centra za AI, ki ga je skupina *Aeon Digital Group* vzpostavila za vsa svoja podjetja. *InDoc EDGE* je dokumentni sistem (DMS) v oblaku za regulirane panoge in ravno zato je pravo okolje za AI, ki mu lahko podjetja zaupajo.
Regulirane panoge se z umetno inteligenco ne srečujejo prvič. Algoritmi v bankah napovedujejo tveganja že leta, zdravstveni sistemi razvrščajo bolnike, zavarovalnice avtomatizirajo likvidacijo škod. Razlika med AI, ki „deluje“, in AI, ki je skladen, je v tem, ali lahko organizacija ob vsakem rezultatu pokaže, od kod prihaja, kdo je odločitev preveril in na kakšni podlagi. EU AI Act razvršča sisteme po stopnji tveganja. Sistemi, ki podpirajo odločitve v finančnem ali zdravstvenem okolju, sodijo v visoko tvegane kategorije. Za te je treba zagotoviti dokumentacijo, ki potrjuje, kako sistem deluje, na katerih podatkih temelji in kako je bil preverjen. To ni birokratski izziv. Je pogoj za zaupanje: zaupanje regulatorja, zaupanje strank, zaupanje revizorja. Le organizacije, ki so na to pripravljene, so skladne.
Zakaj je dokumentni sistem (DMS) pravo okolje za AI v reguliranih panogah
„Ker regulativa temelji na dokumentih in sledljivih postopkih, zaposleni z dobrim poznavanjem poslovnega kontekста pa vse težje obvladujejo njihovo količino in hitrost, umetna inteligenca v dokumentnem sistemu organizacijam pomaga obvladovati kompleksne zahteve ter brez dodatnega bremena za zaposlene zmanjševati operativna tveganja in stroške,“ pove Ivo Vasev, produktni vodja *InDoc EDGE* v Mikrocopu.
V reguliranih organizacijah živijo dokumenti. Pogodbe, poročila, dovoljenja, soglasja, zapisniki. Dokumenti so dokaz, da se je nekaj zgodilo: da je nekdo odločil, odobril, preveril. In ravno zato je dokumentni sistem tisto okolje, kjer je AI za regulirano panogo smiseln. Ko AI deluje znotraj dokumentnega sistema, ki že sam po sebi zagotavlja sledljivost dostopov, verzioniranje dokumentov in revizijsko sled, je vsak rezultat preverljiv, vsak korak zabeležen, vsaka odločitev dokumentirana. AI predlaga – sistem dokazuje – človek odloča.
Trije principi zaupanja vrednega AI v dokumentnem sistemu
Pri razvoju AI v dokumentnem sistemu *InDoc EDGE* so si v Mikrocopu zastavili tri vprašanja, ki jih vodijo. Ali je rezultat preverljiv? Vsak AI odgovor se mora sklicevati na vir v dokumentu, ki je uporabniku dostopen. Ne gre za to, da sistem „misli“ pravilno – gre za to, da to dokaže v okviru siceršnjih pravic uporabnika.
Ali človek še vedno nadzira? AI je orodje za pomoč, ne za nadomeščanje presoje. Odločitev ostane pri človeku. Sistem skrbi, da je ta odločitev informirana in sledljiva. Ali krepi nadzor nad procesi? AI ne sme jemati nadzora, mora ga krepiti. Več dokumentov, hitrejši dostop do informacij, manj ročnih korakov – vse to pomeni več prostora za presojo tam, kjer je presoja res pomembna.
Zgodnja faza zahteva iskren odnos
Ivo Vasev, produktni vodja *InDoc EDGE* v Mikrocopu, pove: „Umetna inteligenca v dokumentnih sistemih ima velik potencial, a v reguliranih panogah pomeni tudi veliko odgovornost. Naš cilj ni bil biti prvi, temveč biti relevanten, zato smo čas namenili iskanju največjega možnega preseka med tistim, kar je izvedljivo, poslovno smiselno, uporabno v praksi ter skladno in varno. Samo na tej presečni točki lahko umetna inteligenca organizacijam res pomaha pri njihovem delu. Verjamem, da v zahtevnem poslovnem okolju reguliranih panog ni prostora za kompromise na področju skladnosti in varnosti zavoljo hitrosti.“
Zaupanje ni lastnost – je arhitektura
Organizacije v reguliranih panogah se srečujejo s poplavo AI orodij, ki obljubljajo hitrost, učinkovitost, prihranek č