Würden Sie mit jemandem ausgehen, der anders wählt?

Trenutno se v Sloveniji razvija interesantna debata, ki se dotikajo ne samo spolne orientacije, temveč tudi možnosti, kako ljudje obvladujejo svoje želje in odnose. Na slovenskem Redditu je pred kratkim nastalo vroča razprava, kjer uporabniki vprašajo, ali bi še dejtali nekoga z različnimi političnimi prepričanji. Odpovedi so bile zelo jasne: večina uporabnikov je izrazila, da ne bi. "Niti pod razno," "V partnerju iščeš kohezijo, ne konflikta," in "Nočem paziti in se zadrževati, kot da hodim po jajcih" so bili nekateri izmed pogosto citiranih odgovorov. Ta razprava je postala simptom širše družbene tendencije, ki jo opisuje ameriška avtorica Jo Cohen Jones v svojem eseju, kjer predstavlja teorijo o tem, da je seks v sodobnem času postajal "kanarček v rudniku" aktualnih družbenih sprememb. Njeno razlago se osredotoča na strah pred drugačnostjo, ki vodi k zmanjšanju spolnih odnosov in povečanemu uporabi pornografije in drugih varnih oblik spolne izkušnje.

Jonesova opozarja, da je sodobni človek v partnerstvu vse težje prenaša trenja. Če se z nekom ne ujemamo v vsem, raje sploh ne tvegamo bližine. To je vsebinsko povezano z izrazom "varene spolnosti", kjer partnerji pogosto pod zavestnim ali podzavestnim vplivom spleta spreminjajo odnose v zrcala samih sebe. V tem kontekstu se spolna želja postaja nekakšna instantna potrditev lastne vrednosti, namesto prave, nepredvidljive drugačnosti, ki je ključna za intimnost. Vendar pa je tudi drugačnost v političnih prepričanjih postala vir napetosti, kar je razkrilo, da je strah pred drugačnostjo nekaj, kar se vključuje v širše družbene in spolne dinamike.

Raziskovalci kot so omenili v prvem dokumentu, so v zadnjem času opazili, da je med mladimi zmanjšana spolna aktivnost. Razlage so različne: več časa pred zasloni, poznejše osamosvajanje, večja osamljenost, gospodarska negotovost in spremembe v navadah pri iskanju partnerjev. Vendar pa je tudi vloga jezika in kulture pomembna. Danes pogosto govorimo o „tehničnem“ seksu, kot da gre predvsem za posameznikovo izkušnjo, ne pa za odnos med dvema osebama. Javne razprave o spolnosti vse pogosteje govorijo o privolitvi, spolnih identitetah, nasilju, pornografiji ali družbenih neenakostih, precej redkeje pa o želji, privlačnosti in človeški bližini.

Poleg tega so raziskovalci opozarjali, da je pornografija postala „ustvarjalca vsebin“, prostitucija pa „seksualno delo“. Vse je zapakirano v poslovne, varne okvirje. Rezultat? Orgazmi so postali valuta, ki jo najlažje in najbolj varno trošimo sami – z masturbacijo. To je vsebinsko povezano z izrazom „varene spolnosti“, kjer partnerji pogosto pod zavestnim ali podzavestnim vplivom spleta spreminjajo odnose v zrcala samih sebe. V tem kontekstu se spolna želja postaja nekakšna instantna potrditev lastne vrednosti, namesto prave, nepredvidljive drugačnosti, ki je ključna za intimnost.

Vse to se vključuje v širše družbene in spolne dinamike, kjer se strah pred drugačnostjo postaja nekaj, kar vodi k zmanjšanju spolnih odnosov in povečanemu uporabi pornografije in drugih varnih oblik spolne izkušnje. Vendar pa je tudi vloga jezika in kulture pomembna. Danes pogosto govorimo o „tehničnem“ seksu, kot da gre predvsemi za posameznikovo izkušnjo, ne pa za odnos med dvema osebama. Javne razprave o spolnosti vse pogosteje govorijo o privolitvi, spolnih identitetah, nasilju, pornografiji ali družbenih neenakostih, precej redkeje pa o želji, privlačnosti in človeški bližini.